Supreme Court dismisses appeal as appellant failed to meet statutory burden of proof for appeal allowance.
Legislator-Zusammenfassung
KI-generiertThe Supreme Court of Slovenia rejected the appellant's appeal, ruling that the burden of proof for allowing an appeal rests entirely on the appellant. The appellant failed to cite the specific legal basis for the appeal or demonstrate that any statutory conditions for its allowance were met. Consequently, the court dismissed the appeal as inadmissible under the Administrative Dispute Resolution Act.
Legislator-Regeste
KI-generiertArticle 83, paragraph 2 of the Administrative Dispute Resolution Act; Article 89 of the Administrative Dispute Resolution Act: An appeal is inadmissible if the appellant fails to substantiate the legal grounds for its allowance and prove the fulfillment of statutory conditions.
Schlagwörter
KI-generiertZitierte Gesetzesbestimmungen
KI-generiertZitierte Rechtsprechung
KI-generiertVolltext
Revizija se zavrže.
[JEDRO]
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Ker revident v reviziji, ob tem, da ni navedel pravne podlage za njeno dovoljenost (drugi odstavek 83. člena ZUS-1), tudi po vsebini ni navajal ne izkazal izpolnjevanja nobenega od pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ni izpolnil trditvenega in dokaznega standarda za dovoljenost revizije.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka (revident) vložila revizijo.
2. Revizija ni dovoljena.
3. S pravnomočno sodbo, ki jo revident izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo njegovo tožbo zoper odločbo tožene stranke Bpp 2474/2012 z dne 8. 1. 2013. S to odločbo je tožena stranka zavrnila revidentovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje v kazenski zadevi II K 1968/2011 pred Okrajnim sodiščem v Mariboru zaradi kaznivega dejanja tatvine po prvem odstavku 211. člena Kazenskega zakonika. Prvostopenjsko sodišče v razlogih pritrjuje ugotovitvam tožene stranke, da v konkretnem primeru (gre za kaznivo dejanje, za katero po Zakonu o kazenskem postopku ni določena obvezna obramba z zagovornikom) glede na kriterije, ki jih je izoblikovala sodna praksa - težo kaznivega dejanja (zagrožena denarna kazen ali kazen zapora do treh let), osebnost obdolženca in obseg dokaznih predlogov v konkretni zadevi - ne gre za pravno in dejansko zapleten postopek, v katerem bi bila obramba z zagovornikom v interesu pravičnosti (tretji odstavek 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči), zato ni podan objektivni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjenosti pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.
5. Navedenega trditvenega in dokaznega standarda revident v obravnavani zadevi ni izpolnil. V reviziji, ob tem, da ni navedel pravne podlage za njeno dovoljenost (drugi odstavek 83. člena ZUS-1), tudi po vsebini ni navajal ne izkazal izpolnjevanja nobenega od pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ampak je uveljavljal le revizijske razloge (zmotno uporabo materialnega prava).
6. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.