Supreme Court dismisses appeal request against civil damages award based on established judicial practice criteria.
Legislator-Zusammenfassung
KI-generiertThe Supreme Court of Slovenia rejected the appellant's request to permit a revision of the second-instance judgment regarding civil damages. The appellant argued that the awarded sum for non-material harm was legally flawed and inconsistent with specific Supreme Court precedents, while also contesting interest and cost decisions. The court dismissed the request because the appellant failed to demonstrate a deviation from established judicial practice and because the contested elements regarding interest and costs fall outside the scope of revision proceedings.
Legislator-Regeste
KI-generiertZakon o pravdnem postopku (ZPP) 367.a in 367.c: A request for revision is inadmissible when the applicant fails to prove a deviation from established judicial practice or when the subject matter of the dispute does not fall within the scope of revision proceedings.
Schlagwörter
KI-generiertZitierte Gesetzesbestimmungen
KI-generiertZitierte Rechtsprechung
KI-generiertVerwandte Entscheide
KI-generiertVolltext
Predlog se zavrne.
[JEDRO]
Ker je odškodnina odmerjena v skladu z ustaljeno sodno prakso, je bil predlog za dopustitev revizije zavrnjen.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Tožnik je vložil predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje, s katero je bila zavrnjena njegova pritožba zoper zavrnilni del sodbe sodišča prve stopnje. V predlogu navaja, da je odločitev o višini odškodnine za nepremoženjsko škodo materialnopravno zmotna in ne ustreza kriterijem za presojo pravične in primerne denarne odškodnine. Natančno povzema izvedenska mnenja in ugotovitve v pravnomočni sodbi ter izpostavlja posamezne okoliščine, ki jih je sodišče premalo upoštevalo pri odmeri odškodnin za sleherno od posamično ugotovljenih oblik nepremoženjske škode. Zatrjevan odstop od sodne prakse opre na tri judikate Vrhovnega sodišča (II Ips 862/2007, II Ips 308/2009 in II Ips 436/2007), ko naj bi bile v po njegovem mnenju „identičnih primerih“ oškodovancem prisojene odškodnine v zneskih 51.625,00 EUR oziroma 66.375,00 EUR (kar vse presega znesek 41.574,93 EUR v danem primeru prisojene odškodnine). Graja tudi obrestno odločitev in odločitev o pravdnih stroških.
2. Predlog ni utemeljen.
3. O vsebini pravnega standarda pravične denarne odškodnine so se v obsežni praksi Vrhovnega sodišča že izoblikovali trdno ustaljeni kriteriji za njeno odmero, v sodni praksi pa je že nakazana usmeritev na nujnost upoštevanja tudi načela objektivne pogojenosti višine odškodnin kot korektiva načela njihove individualizacije ob vsakokratnem odločanju o obsegu denarnega zadoščenja za nepremoženjsko škodo. Tožnik s tremi judikati Vrhovnega sodišča, na katere se sklicuje, tudi ni izkazal odstopa od sodne prakse, saj ga v širšem obsegu opravljena primerjava obstoječe in publicirane judikature Vrhovnega sodišča ne potrjuje. Tožnikova graja obrestne odločitve (mimo formalnih pogojev za vsebinsko odločanje o predlogu za dopustitev revizije iz četrtega odstavka 367.b člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP) in odločitve o pravdnih stroških (ki ne more biti predmet revizijskega preizkusa, saj ne gre za sklep iz prvega odstavka 384. člena ZPP) pa ne terja obrazloženega odgovora.
4. Ker pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, je bilo treba tožnikov predlog zavrniti (drugi odstavek 367.c člena ZPP).