Legislator Rechtsprechung & Gesetzgebung
Sklep X Ips 299/2011 ECLI:SI:VSRS:2011:X.IPS.299.2011 KI-generiert

Supreme Court dismisses appeal for lack of precise legal question definition under administrative procedure law.

Geschäftsnummer Sklep X Ips 299/2011
Gericht / Behörde
Rechtsordnung Slowenien (SI)
Entscheiddatum
Ausgang Abgewiesen (Dismissed)

Legislator-Zusammenfassung

KI-generiert

The Supreme Court of Slovenia rejected the applicant's appeal against a first-instance administrative court decision denying a foreigner's residence permit. The applicant argued that the lower court violated the principle of equality before the law but failed to define a specific legal issue or provide concrete circumstances supporting the appeal's admissibility. The court held that the burden of proving appeal admissibility lies with the appellant, who must precisely formulate the legal question and explain why the lower court's decision was unlawful.

Legislator-Regeste

KI-generiert

Article 83(2) of the Administrative Procedure Act; Article 14(2) of the Constitution: An appeal is admissible only if the appellant precisely defines a significant legal question, explains its importance, and demonstrates why the first-instance court resolved it unlawfully.

Schlagwörter

KI-generiert
administrative appeal admissibility significant legal question burden of proof appellant precision standard administrative procedure law Revisionsverfahren Begründung einer Praxisänderung Änderung einer Genehmigung

Zitierte Gesetzesbestimmungen

KI-generiert
Article 14(2) of the Constitution of the Republic of Slovenia
Article 83(2) of the Act on Administrative Disputes
Article 63(1) of the Act on Administrative Disputes
Article 64 in conjunction with Article 43 of the Act on Aliens
Article 89 of the Act on Administrative Disputes

Zitierte Rechtsprechung

KI-generiert
Case No. Up-858/08 of the Constitutional Court
Case No. Up-1124/08 of the Constitutional Court
Case No. Up-1057/08 of the Constitutional Court
Case No. Up-1186/08 of the Constitutional Court
Case No. Up-1808/08 of the Constitutional Court
Case No. X Ips 286/2008
Case No. X Ips 433/2007
Case No. X Ips 655/2008
Case No. X Ips 69/2009
Case No. X Ips 592/2007
Case No. X Ips 189/2009
KI-generiert

Fragen Sie sich, wie dieser Entscheid auf Ihren Fall anwendbar ist?

Prüfen Sie diesen Entscheid zusammen mit Bundesrecht, kantonalen Erlassen, Kommentaren und Folgeentscheiden in Legislator AI.

Fall in Legislator öffnen →

Volltext

Revizija se zavrže.

[JEDRO]

Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije nosi revident.

Revident zgolj s sklicevanjem na drugi odstavek 14. člena URS ni izpolnil trditvenega in dokaznega bremena o obstoju pogojev za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Revident namreč ni zadostil standardu natančnosti in konkretiziranosti opredelitve pomembnega pravnega vprašanja, saj vprašanja sploh ni oblikoval, posledično pa tudi ni navedel okoliščin, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter razlogov, zaradi katerih meni, da je v obravnavani zadevi sodišče to vprašanje rešilo nezakonito.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka – revident vložil revizijo. Pogoje za dovoljenost revizije utemeljuje z načelom enakosti pred zakonom po drugem odstavku 14. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju URS).

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo revidentovo tožbo zoper odločbo Upravne enote Koper z dne 14. 2. 2011. Z navedeno odločbo je prvostopenjski upravni organ na podlagi 64. v zvezi s 43. členom Zakona o tujcih (v nadaljevanju ZTuj-1-UPB6) zavrnil vlogo za izdajo dovoljenja za prvo začasno prebivanje tujca v Republiki Sloveniji za revidenta, ki je državljan Makedonije. V pouku o pravnem sredstvu je pojasnil, da zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, da pa je dopusten upravni spor (65. člen ZTuj-1-UPB6).

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

6. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 69/2009 z dne 19. 3. 2009, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009) in z določbo četrtega odstavka 367. b člena ZPP mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje. Če se revident sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča, mora navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb sodišč prve stopnje, na katere se sklicuje, pa mora reviziji priložiti.

7. Po presoji Vrhovnega sodišča revident zgolj s sklicevanjem na drugi odstavek 14. člena URS ni zadostil standardu natančnosti in konkretiziranosti opredelitve pomembnega pravnega vprašanja, saj vprašanja sploh ni oblikoval, posledično pa tudi ni navedel okoliščin, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter razlogov, zaradi katerih meni, da je v obravnavani zadevi sodišče to vprašanje rešilo nezakonito. Glede na navedeno ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije iz navedene določbe ZUS-1.

8. Ker revident ni izkazal pogojev za dovoljenost revizije iz 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče njegovo revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.