Legislator Rechtsprechung & Gesetzgebung
Sklep VIII DoR 110/2010 ECLI:SI:VSRS:2011:VIII.DOR.110.2010 KI-generiert

Supreme Court allows appeal on whether employer liability for wrongful dismissal is contractual or tort-based regarding non-pecuniary damages.

Geschäftsnummer Sklep VIII DoR 110/2010
Gericht / Behörde
Rechtsordnung Slowenien (SI)
Entscheiddatum
Ausgang Teilweise gutgeheissen (Partially Allowed)

Legislator-Zusammenfassung

KI-generiert

The Supreme Court of Slovenia granted the leave for appeal regarding the nature of employer liability for wrongful dismissal. The appellant argued that non-pecuniary damages should be recoverable under tort law rather than contract law, citing inconsistencies in higher court precedents. The court determined that the appeal is admissible because it raises a significant legal question concerning the classification of liability and the scope of compensable damages in employment disputes.

Legislator-Regeste

KI-generiert

Zakon o pravdnem postopku (ZPP), 367.a člen: The Supreme Court may grant leave for appeal when a case raises a significant legal question essential for ensuring legal certainty and uniform application of the law, specifically regarding whether liability for wrongful dismissal stems from contractual or tortious obligations.

Schlagwörter

KI-generiert
wrongful dismissal liability contractual vs tortious non-pecuniary damages employment law leave for appeal legal certainty uniform application of law unrechtmässig bezogene Leistungen

Zitierte Gesetzesbestimmungen

KI-generiert

Zitierte Rechtsprechung

KI-generiert
Višje delovno in socialno sodišče Pdp 385/2007
Višje sodišče v Ljubljani III Cp 939/2009
Višje sodišče v Ljubljani I Cpg 129/2010
Višje sodišče v Ljubljani II Cp 7203/2006
Višje sodišče v Ljubljani I Cpg 625/2006
Vrhovno sodišče II Ips 78/2009
Vrhovno sodišče II Ips 806/2006
KI-generiert

Fragen Sie sich, wie dieser Entscheid auf Ihren Fall anwendbar ist?

Prüfen Sie diesen Entscheid zusammen mit Bundesrecht, kantonalen Erlassen, Kommentaren und Folgeentscheiden in Legislator AI.

Fall in Legislator öffnen →

Volltext

Revizija se dopusti glede vprašanja:

ali je v primeru nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi odgovornost delodajalca za povzročeno škodo pogodbena ali nepogodbena (deliktna) odškodninska odgovornost, in

ali je v primeru nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavec upravičen do povračila nepremoženjske škode.

[JEDRO]

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je v primeru nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi odgovornost delodajalca za povzročeno škodo nepogodbena (deliktna) ali pogodbena odškodninska odgovornost. Posledično je na to vprašanje vezano tudi vprašanje, ali je v takem primeru delavec upravičen do povračila nepremoženjske škode.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožnikovemu tožbenemu zahtevku in toženi stranki naložilo, da tožniku plača odškodnino zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja. Tožniku je delovno razmerje prenehalo v letu 2004, s pravnomočno sodbo pa je bilo v letu 2007 ugotovljeno, da je bila odločitev tožene stranke nezakonita. Sodišče je ugotovilo, da so podani in dokazani vsi elementi odškodninskega delikta in je tožniku dosodilo odškodnino za nepremoženjsko škodo.

2. Pritožbo tožene stranke je sodišče druge stopnje kot neutemeljeno zavrnilo. Strinjalo se je z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo sodišča prve stopnje, tudi glede tega, da gre za deliktno odškodninsko odgovornost tožene stranke na podlagi 184. člena ZDR in 131. člena OZ.

3. Tožena stranka predlaga dopustitev revizije zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje. Navaja, da so bila s sodbo kršena pravna pravila, določena v drugem odstavku 239. člena OZ in prvem odstavku 243. člena OZ; prvem odstavku 360. člena ZPP ter 125. in drugem odstavku 14. člena Ustave. Navaja dve sporni pravni vprašanji. Kot prvo, ali je škoda, ki izvira iz delodajalčeve nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi temelj za nastanek novega neposlovnega obligacijskega razmerja (civilni delikt) ali je predpostavka za aktiviranje sankcije v poslovnem obligacijskem razmerju? Kot drugo pa, ali je neizpolnitev pogodbene obveznosti oziroma zamuda z njeno izpolnitvijo predpostavka za uporabo pravnih pravil o poslovni odškodninski odgovornosti ali o neposlovni odškodninski odgovornosti? Na področju odškodninskega prava nastaja veliko pravnih razmerij, zato je za pravno varnost nujna dosledna in pravilna sodna praksa.

Primeri kot je konkretni, so v praksi dokaj pogosti, gre pa za vprašanje ali so delavci v primeru, ko delodajalec ne uspe dokazati razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi, upravičeni še do povračila nepremoženjske škode. Pravni temelj nastanka delovnega razmerja je pogodba o zaposlitvi, zato gre za pogodbeno naravo delovnega razmerja. Določbe 184. člena ZDR in 140. člena ZJU napotujeta na uporabo splošnih pravil civilnega prava glede povračila škode, to pa so tudi pravila o poslovni odškodninski odgovornosti. Nezakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi pomeni neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti oziroma ima po izpolnitvi pravnomočne sodbe pravno naravo izpolnitve pogodbene obveznosti z zamudo.

V primeru poslovne odškodninske odgovornosti pa nepremoženjska škoda ni pravno priznana škoda. Višja sodišča odškodninsko odgovornost, kadar škoda izvira iz poslovnih obligacijskih razmerij, obravnavajo neenako: po pravilih o poslovni odškodninski odgovornosti (odločbe Višjega sodišča v Ljubljani III Cp 939/2009, I Cpg 129/2010, II Cp 7203/2006 in I Cpg 625/2006) ali po pravilih o neposlovni odškodninski odgovornosti (Višje delovno in socialno sodišče Pdp 385/2007). Tudi Vrhovno sodišče presoja odškodninsko odgovornost, ki izvira iz poslovnega obligacijskega razmerja po pravilih o poslovni odškodninski odgovornosti (II Ips 78/2009 in II Ips 806/2006).

Tožena stranka je sporna pravna vprašanja izpostavila že v pritožbi, pa se pritožbeno sodišče do tega ni opredelilo in je s tem prekršilo procesno pravilo o obrazložitvi sodbe. Sodišče je brez razumnih razlogov, utemeljenih v zapisu zakonskega besedila, za presojo odgovornosti, ki izvira iz poslovnega obligacijskega razmerja, uporabilo sklop zakonskih pravil, ki se lahko uporabijo le za neposlovna obligacijska razmerja. Ni najti razloga, zakaj bi se pogodba o zaposlitvi v takih primerih obravnavala drugače kot druge pogodbe.

4. Predlog je utemeljen.

5. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) so podani. Utemeljen je predlog kolikor kot pomembno pravno vprašanje v smislu 367. a člena ZPP postavlja vprašanje presoje ali je v primeru nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi odgovornost delodajalca za povzročeno škodo nepogodbena (deliktna) ali pogodbena odškodninska odgovornost. Posledično je na to vprašanje vezano tudi vprašanje, ali je v takem primeru delavec upravičen do povračila nepremoženjske škode.

6. Ker je v skladu s 367.a členom ZPP od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti in enotne uporabe prava, je sodišče dopustilo revizijo v obsegu, kot izhaja iz izreka tega sklepa.