Legislator Rechtsprechung & Gesetzgebung
Sklep X Ips 148/2010 ECLI:SI:VSRS:2010:X.IPS.148.2010 KI-generiert

Supreme Court dismisses appeal for lack of monetary interest and failure to prove severe consequences.

Geschäftsnummer Sklep X Ips 148/2010
Gericht / Behörde
Rechtsordnung Slowenien (SI)
Entscheiddatum
Ausgang Abgewiesen (Dismissed)

Legislator-Zusammenfassung

KI-generiert

The Supreme Court of Slovenia rejected the applicant's appeal against a final administrative court decision regarding property status. The applicant argued that the appeal met statutory requirements but failed to demonstrate a monetary interest or severe consequences. The court ruled that since the dispute concerned property status rather than monetary value, the appeal was inadmissible under the Administrative Dispute Resolution Act.

Legislator-Regeste

KI-generiert

Zakon o upravnem sporu (ZUS-1); Revizija ni dovoljena, če pravica stranke ni izražena v denarni vrednosti ali če ni dokazano nastanek zelo hudih posledic.

Schlagwörter

KI-generiert
administrative appeal monetary interest requirement severe consequences standard property status dispute Supreme Court review Revisionsgründe Begründung einer Praxisänderung Rektifikationsvorbehalt

Zitierte Gesetzesbestimmungen

KI-generiert
83. člen Zakona o upravnem sporu – ZUS-1
89. člen Zakona o upravnem sporu – ZUS-1
63. člen Zakona o upravnem sporu – ZUS-1

Zitierte Rechtsprechung

KI-generiert
Up-858/08-8
Ustavno sodišče RS je že v več zadevah, na primer v sklepu Up-858/08-8 z dne 3.
Up-1186/08-15
2008 in v odločbi Up-1186/08-15 z dne 23.
KI-generiert

Fragen Sie sich, wie dieser Entscheid auf Ihren Fall anwendbar ist?

Prüfen Sie diesen Entscheid zusammen mit Bundesrecht, kantonalen Erlassen, Kommentaren und Folgeentscheiden in Legislator AI.

Fall in Legislator öffnen →

Volltext

Revizija se zavrže.

[JEDRO]

Ker gre v obravnavani zadevi po vsebini za priznanje lastnosti stranke v postopku, to ni spor, v katerem bi bila revidentkina pravica izražena v denarni vrednosti.

Zgolj s pavšalnimi navedbami, ki jih ni z ničemer konkretizirala, revidentka tudi ni izkazala nastanka zelo hudih posledic, ki jih zanjo ima izpodbijana odločba.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Zoper pravnomočno sodbo je tožnica (revidentka) po odvetnikih dne 23. 3. 2010 vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje z obstojem pogojev iz vseh treh točk drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1.

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo revidentkino tožbo zoper sklep Davčne uprave RS, Davčnega urada ... z dne 10. 2. 2009. S tem sklepom je bila zavržena revidentkina pritožba zoper tam navedeno odločbo prvostopnega upravnega organa, s katero je bilo odločeno o odmeri in vračilu nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 1999 davčnemu zavezancu X., ker revidentka ni izkazala pravnega interesa za udeležbo v upravnem postopku. Tožena stranka je z odločbo z dne 23. 3. 2009, revidentkino pritožbo zavrnila.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je že v več zadevah, na primer v sklepu Up-858/08-8 z dne 3. 6. 2008 in v odločbi Up-1186/08-15 z dne 23. 4. 2009, ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000 EUR. Ker gre v obravnavani zadevi po vsebini za priznanje lastnosti stranke v postopku, to ni spor, v katerem bi bila revidentkina pravica izražena v denarni vrednosti, zato revizija iz razloga po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.

6. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča gre za pomembno pravno vprašanje, če je mogoče od njegove rešitve pričakovati razvoj prava preko sodne prakse glede takega vprašanja, če bi bilo pomembno za zagotovitev pravne varnosti ali za enotno uporabo prava na področju, na katerega se nanaša vsebina zadeve. Upoštevaje sprejeto stališče o trditvenem in dokaznem bremenu, določbo četrtega odstavka 367. b člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP, ki se na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1 v upravnem sporu primerno uporablja za vprašanja postopka, ki z ZUS-1 niso urejena, ter glede na ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča, mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo kršeno, okoliščine, ki izkazujejo njegovo pomembnost, ter obrazložiti, zakaj naj bi sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.

7. Revidentka pomembnega pravnega vprašanja ni izpostavila na zahtevani način, saj zatrjuje le, da se to vprašanje manifestira v procesnih predpostavkah, časovni determiniranosti veljavnosti posameznih predpisov ter dolžini vodenja postopkov državnega organa. Ker tudi ne zatrjuje, da bi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje odstopala od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede vprašanja priznanja lastnosti biti stranka v postopku niti, da v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo, ni izkazala obstoja uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije.

8. Nadalje revidentka uveljavlja obstoj pogoja iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Navaja, da utegne zaradi izvršitve odločbe o odmeri in vračilu nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča priti do popolnega razpada finančnega sistema lokalne skupnosti in posledično do neizpolnjevanja zakonskih in pogodbenih obveznosti, poleg tega pa bodo pod vprašajem osebni dohodki zaposlenih v lokalni skupnosti. Zgolj s takšnimi pavšalnimi navedbami, ki jih ni z ničemer konkretizirala, pa ni izkazala nastanka zelo hudih posledic, ki jih zanjo ima izpodbijana odločba. Revidentka tako tudi ni izkazala obstoja pogoja iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

9. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.