Legislator Rechtsprechung & Gesetzgebung
VSL sklep I Cp 1663/2010 ECLI:SI:VSLJ:2010:I.CP.1663.2010 KI-generiert

Creditor's appeal dismissed; creditors lack standing to appeal inheritance court decisions regarding estate separation.

Geschäftsnummer VSL sklep I Cp 1663/2010
Gericht / Behörde
Rechtsordnung Slowenien (SI)
Entscheiddatum
Ausgang Abgewiesen (Dismissed)

Legislator-Zusammenfassung

KI-generiert

The appellate court dismissed the creditor's appeal against a first-instance decision partially transferring an estate to municipalities. The creditor argued the lower court failed to address their request to separate the estate from the heir's assets, claiming a procedural violation. The court rejected this because creditors are not parties to inheritance proceedings under the Inheritance Act and lack the right to appeal, while also finding the request did not meet the statutory threshold for separation due to lack of evidence regarding the heir's insolvency.

Legislator-Regeste

KI-generiert

172. člen ZD; 143. člen ZD: Creditors do not qualify as parties to inheritance proceedings and therefore lack the right to appeal court decisions; separation of the estate from the heir's assets is only required when the heir is insolvent and there is a risk of satisfying creditors from the estate.

Schlagwörter

KI-generiert
creditor standing inheritance proceedings estate separation heir insolvency right to appeal Zakon o dedovanju procedural violation amtliche Namensänderung

Zitierte Gesetzesbestimmungen

KI-generiert
KI-generiert

Fragen Sie sich, wie dieser Entscheid auf Ihren Fall anwendbar ist?

Prüfen Sie diesen Entscheid zusammen mit Bundesrecht, kantonalen Erlassen, Kommentaren und Folgeentscheiden in Legislator AI.

Fall in Legislator öffnen →

Volltext

Pritožba se zavrže.

[JEDRO]

Ločitev zapuščine od dedičevega premoženja pride v poštev takrat, kadar je dedič prezadolžen.

[OBRAZLOŽITEV]

:

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločalo o zapuščini pokojnega V. L. in sklenilo, da se zapuščina delno prepiše na Občino K., delno pa na Občino T.. S popravnim sklepom je popravilo pravilen naziv občin, in sicer namesto Občina K. Mestna Občina K. in namesto Občina T. Občina M. – T..

Zoper sklep se pritožuje upnik in predlaga razveljavitev sklepa. Kot bistveno navaja, da je 20.8.2009 sodišču poslal prijavo terjatve upnika v zapuščinskem postopku in predlog za ločitev zapuščine, sodišče prve stopnje pa o tem ni odločalo, s čemer naj bi bila storjena bistvena kršitev zapuščinskega postopka.

Pritožba ni dovoljena, zato jo je sodišče druge stopnje zavrglo.

Po 175. členu Zakona o dedovanju – ZD se za stranke v smislu tega zakona štejejo dediči in volilojemniki ter druge osebe, ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine. Ti imajo pravico do pritožbe (1. odstavek 172. člena ZD). Upniki niso stranke zapuščinskega postopka in zato nimajo pravice do pritožbe. Sodišče druge stopnje je zato pritožbo zavrglo po 4. odstavku 343. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 163. členom ZD.

Odgovoriti je treba le še na pritožbene trditve v zvezi s tem, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo izjave upnika za ločitev zapuščine. To, kar trdi pritožba, je res. Sodišče prve stopnje se s predlogom sploh ni ukvarjalo. Vendar pa iz vloge upnika (list. št. 33 in 34) izhaja, da gre dejansko le za prijavo terjatve v zapuščinskem postopku, saj predlog ne navaja okoliščin, ki bi kazale na to, da je zahtevana ločitev zapuščine v smislu 143. člena ZD. Po 1. odstavku navedenega člena namreč zapustnikovi upniki lahko zahtevajo v treh mesecih od uvedbe dedovanja, da se zapuščina loči od dedičevega premoženja. V tem primeru dedič ne more razpolagati s stvarmi in pravicami iz zapuščine, prav tako pa se njegovi upniki ne morejo iz njih poplačati, dokler se ne poplačajo upniki, ki so zahtevali ločitev.

Namen tega člena je torej ločitev zapuščine od dedičevega premoženja. To pride v poštev takrat, kadar je dedič prezadolžen in obstaja nevarnost, da bi se dedičevi upniki poplačali iz zapuščine. V konkretnem primeru pa predlog ne navaja okoliščin, ki bi kazal na prezadolženost dedičev (zapuščina je izročena dvema občinama), pač pa okoliščine kažejo na prezadolženost zapuščine. Tako torej niti iz predloga niti iz podatkov v spisu ne izhaja, da bi bilo treba odločati o predlogu za ločitev zapuščine. Sodišče prve stopnje tako ni napravilo take kršitve postopka, zaradi katere bi bila potrebna razveljavitev sklepa. Upnik bo svoje terjatve lahko uveljavljal zoper prevzemnike zapuščine do višine vrednosti podedovanega premoženja (1. odstavek 142. člena ZD).