Legislator Rechtsprechung & Gesetzgebung
Sklep I Up 136/2010 ECLI:SI:VSRS:2010:I.UP.136.2010 KI-generiert

Appeal dismissed: Order permitting enforcement of administrative act is not a reviewable administrative act.

Geschäftsnummer Sklep I Up 136/2010
Gericht / Behörde
Rechtsordnung Slowenien (SI)
Entscheiddatum
Ausgang Abgewiesen (Dismissed)

Legislator-Zusammenfassung

KI-generiert

The Supreme Court dismissed the appeal against a lower court's rejection of a lawsuit challenging an order permitting the enforcement of a prior administrative decision. The appellant argued that the enforcement order constituted a final administrative act affecting their legal rights and violated their right to judicial protection. The court held that the enforcement order merely confirmed the enforceability of the original decision and threatened a fine, without itself deciding on the appellant's rights, obligations, or legal interests.

Legislator-Regeste

KI-generiert

Zakon o upravnem sporu (ZUS-1), 2. odstavek 1. člena; 4. točka 1. odstavka 36. člena: A decision permitting the enforcement of an administrative act is not a reviewable administrative act if it does not independently determine the party's rights, obligations, or legal interests.

Schlagwörter

KI-generiert
administrative enforcement reviewable administrative act judicial protection right enforcement order administrative litigation Verletzung von Bewilligungsauflagen Nichtbefolgen von Kontrollvorschriften Legitimation gegen Baubewilligung

Zitierte Gesetzesbestimmungen

KI-generiert
4. točka 1. odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1
2. odstavek 1. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1
2. odstavek 5. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1
76. člen v zvezi z 82. členom Zakona o upravnem sporu – ZUS-1
148. člen Zakona o graditvi objektov – ZGO-1
KI-generiert
Sklep I Up 213/2009
Appeal dismissed; enforcement order not an administrative act under ZUS-1 as it merely executes a prior decision.
Sklep I Up 103/2009
Appeal dismissed; administrative act regarding enforcement lacks substantive decision on rights or obligations.
Sklep I Up 67/2010
Appeal dismissed because the enforcement approval order does not decide on rights, obligations, or legal benefits. The court ruled the act is merely an execution of the original inspector's decision. The Supreme Court held that the appeal was inadmissible as the substantive decision lies with the enforcement title. The court determined the appeal was inadmissible because the act did not determine rights, obligations, or legal benefits, which are reserved for the enforcement title. The court found the first-instance court correctly applied the law by dismissing the appeal. The court concluded that the enforcement approval order is not a reviewable administrative act under the Administrative Dispute Resolution Act. The court held that the appeal was inadmissible as the act did not determine rights, obligations, or legal benefits. The court found the first-instance court correctly applied the law by dismissing the appeal. The court concluded that the enforcement approval order is not a reviewable administrative act under the Administrative Dispute Resolution Act.
Sklep I Up 86/2009
Supreme Court dismisses appeal against enforcement order, ruling it is not a reviewable administrative act.
Sklep I Up 380/2008
Appeal dismissed; ruling on enforcement approval is not an appealable administrative act under ZUS-1.

Fragen Sie sich, wie dieser Entscheid auf Ihren Fall anwendbar ist?

Prüfen Sie diesen Entscheid zusammen mit Bundesrecht, kantonalen Erlassen, Kommentaren und Folgeentscheiden in Legislator AI.

Fall in Legislator öffnen →

Volltext

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

[JEDRO]

Odločitev o pritožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi je vseboval izvršilni naslov, to je odločba, s katero je bila pritožniku med drugim naložena prepoved uporabe spornega objekta. Ta ukrep se z izpodbijanim sklepom le prisilno izvršuje, ker pritožnik naloženega ukrepa ni izpolnil sam.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 (Ur. l. RS, št. 105/2006 in 107/2009 – odl. US) zavrglo tožbo zoper sklep gradbenega inšpektorja Inšpektorata RS za okolje in prostor z dne 31.8.2009, o dovolitvi izvršbe. Z navedenim sklepom je upravni organ prve stopnje ugotovil, da je tretja alineja 3. točke izreka odločbe prvostopnega upravnega organa z dne 10.2.2009, s katero je bila tožniku prepovedana uporaba objekta, izvršljiva in tožniku zagrozil z denarno kaznijo v znesku 3.000,00 EUR, če obveznosti iz 1. točke prej citirane odločbe ne bo izvršil takoj po prejemu tega sklepa. Ministrstvo za okolje in prostor je z odločbo z dne 8.10. 009 pritožbo tožeče stranke zoper prvostopni sklep zavrnilo.

2. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega svojega sklepa navaja, da izpodbijani akt ni upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1, saj z njim ni odločeno o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi, in tudi ne sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, zato je bilo treba tožbo zavreči.

3. Tožnik v pritožbi, ki jo vlaga zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu in zmotne uporabe materialnega prava, navaja, da je izpodbijani sklep dokončni upravni akt, s katerim se posega v njegov pravni položaj, saj je z njim odločeno, da se zoper njega dovoli upravna izvršba. V njem mu je inšpekcijski organ ponovno prepovedal uporabo objekta in za primer kršitve prepovedi zagrozil z denarno kaznijo. V njegovem primeru gre za situacijo iz prvega odstavka 2. člena ZUS-1, zato mu je z izpodbijanim sklepom kršena ustavna pravica do sodnega varstva.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi se izpodbija sklep o dovolitvi izvršbe, izdan na podlagi prvega dostavka 290. in 298. člena Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP. Stališče sodišča prve stopnje, da tak sklep ni upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1 je po presoji Vrhovnega sodišča pravilno. S tem sklepom namreč ni odločeno oziroma poseženo v tožnikovo pravico, obveznost ali pravno korist. Vsebinsko odločitev o njegovi pravici, obveznosti ali pravni koristi vsebuje namreč izvršilni naslov, to je odločba z dne 10.2.2009, s katero mu je bila med drugim prepovedana uporaba spornega objekta in zoper katero je imel možnost sodnega varstva. S sklepom o dovolitvi izvršbe pa se ta obveznost le prisilno izvršuje, ker tožnik odrejenega ukrepa ni izpolnil sam.

6. Z izpodbijanim sklepom je upravni organ prve stopnje le ugotovil, da je inšpektorjeva odločba (izvršilni naslov), s katero so bili tožniku izrečeni inšpekcijski ukrepi zaradi nelegalne gradnje, postala izvršljiva in tožniku v primeru nadaljnjega nespoštovanja inšpekcijske odločbe zagrozil z najnižjo možno denarno kaznijo v skladu z drugo alinejo 2. točke prvega odstavka 148. člena Zakona o graditvi objektov – ZGO-1, s čimer pa ni posegel v nobeno njegovo pravico, obveznost ali pravno korist.

7. Tožnik ne zatrjuje, da bi sporni objekt prenehal uporabljati in bi bila zato izdaja izpodbijanega sklepa neutemeljena, niti ne navaja, v katere pravice, obveznosti ali pravne koristi naj bi mu bilo poseženo z izpodbijanim sklepom. Zgolj pavšalna pritožbena navedba o posegu v njegov pravni položaj pa ne more vplivati na drugačno odločitev.

8. Pravilno je tudi stališče prvostopnega sodišča, da izpodbijani sklep ni eden izmed sklepov, navedenih v drugem odstavku 5. člena ZUS-1. Po citirani določbi se v upravnem sporu lahko izpodbijajo tudi sklepi, vendar le tisti, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. Med te sklepe pa izpodbijani sklep ne sodi.

9. Zato je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 in zavrglo tožbo ter s tem ni poseglo v tožnikovo ustavno pravico do sodnega varstva.

10. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi 76. člena v zvezi z 82. členom ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.