Appeal against merger of proceedings dismissed; procedural leadership decisions require final judgment appeal.
Legislator-Zusammenfassung
KI-generiertThe Higher Court dismissed the plaintiff's appeal against the first-instance court's decision to merge two separate legal proceedings. The plaintiff argued that the merger violated jurisdictional rules and constituted an abuse of rights, but the court found the merger necessary for economic efficiency and legal certainty when an employee claims damages from both an employer and an insurance company regarding the same incident. Consequently, the court ruled that such procedural leadership decisions cannot be challenged via a special appeal and must be contested only through an appeal against the final judgment.
Legislator-Regeste
KI-generiert4. odstavek 298. člena ZPP; 1. točka 365. člena ZPP: Decisions on the merger of proceedings are acts of procedural leadership that cannot be challenged by a special appeal and must be contested only via an appeal against the final judgment.
Schlagwörter
KI-generiertZitierte Gesetzesbestimmungen
KI-generiertVolltext
Pritožba zoper sklep, vsebovan v 1. točki izreka, se zavrže.
V preostalem delu se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
[JEDRO]
Sklep o združitvi postopkov ima značaj sklepa procesnega vodstva, zoper
katerega posebna pritožba ni dovoljena.
V situaciji, ko delavec na podlagi istega škodnega dogodka zahteva plačilo odškodnine od delodajalca in od zavarovalnice, ni ekonomično voditi dveh postopkov pred dvema sodiščema. Takšna rešitev zagotavlja tudi večjo pravno varnost.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje:
1. združilo pravdni zadevi P 490/2009 in P 294/2008,
2. ugotovilo, da Okrožno sodišče v Novem mestu ni stvarno pristojno za sojenje v tej zadevi in
3. pojasnilo, da bo po pravnomočnosti sklepa zadevo odstopilo v reševanje Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani, Oddelku v Novem mestu.
Zoper tak sklep se pritožuje tožena stranka, ki predlaga, da ga višje sodišče razveljavi. Pojasnjuje, da združitev ni utemeljena, saj zanjo niso izpolnjeni zakonski pogoji. V tem primeru ne bi smelo priti do tega, da bi pravdi tekli pred istim sodiščem. Tožnica je z očitno zlorabo pravic skušala doseči, da je sodišče ugodilo njenemu predlogu za združitev obeh pravd. Tožbo zoper svojega delodajalca je namenoma vložila pri stvarno nepristojnem sodišču. Sodišče prve stopnje bi se moralo že ob predhodnem preizkusu tožbe izreči za nepristojno in drugo tožbo odstopiti stvarno pristojnemu delovnemu sodišču. Tako se sploh ne bi smelo ukvarjati z združevanjem obeh postopkov. Tudi sicer toženka meni, da združitev pravd ne bi bila mogoča, ker ne gre za uveljavljanje odškodnine iz enake podlage.
Pritožba zoper sklep, vsebovan v 1. točki izreka, ni dovoljena, v preostanku pa ni utemeljena.
Sklep o združitvi postopkov ima značaj sklepa procesnega vodstva. V skladu z določbo 4. odstavka 298. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) se lahko takšni sklepi izpodbijajo šele s pravnim sredstvom proti končni odločbi. Posebna pritožba zoper takšne sklepe pa ni dovoljena. Zato je višje sodišče pritožbo zoper sklep, vsebovan v 1. točki izreka, v skladu z določbo 1. točke 365. člena ZPP zavrglo.
Po združitvi pravdnih zadev P 490/2009 in P 294/2008 je nastalo naknadno sosporništvo med toženkama, to pa je situacija iz 2. odstavka 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju ZDSS-1), zato se je Okrožno sodišče v Novem mestu pravilno izreklo za stvarno nepristojno. Delovno sodišče je pristojno za odločanje o odškodninskih zahtevkih delavca zoper delodajalca in o zahtevkih delavca zoper delodajalca, če je v odškodninskem sporu, za katerega je podana pristojnost delovnega sodišča po določbah tega zakona, kot sospornik tožena zavarovalnica. V situaciji, ko delavec na podlagi istega škodnega dogodka (tako kot v tem primeru, nasprotne pritožbene navedbe so namreč povsem nerazumljive) zahteva plačilo odškodnine od delodajalca in od zavarovalnice, ni ekonomično voditi dveh postopkov pred dvema sodiščema. Takšna rešitev zagotavlja tudi večjo pravno varnost. To je hkrati odgovor na pritožbene navedbe o poskusu zlorabe pravic in o tem, da bi moralo sodišče pred združitvijo spisov zadevo P 490/2009 odstopiti delovnemu sodišču, da do združitve zadev sploh ne bi moglo priti.
Zaradi opisanega je višje sodišče pritožbo v delu, v katerem je ni zavrglo, v skladu z 2. točko 365. člena ZPP zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo.