Sklep I R 95/2005 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Za odločanje v tej zapuščinski zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Gornji Radgoni.

[JEDRO] Glede na vsebino in zaporedje zakonskih določb, se uporabljajo kriteriji za krajevno pristojnost v zapuščinskih sporih sukcesivno, se pravi, uporabi se vsak naslednji, če ni uporaben prejšnji. Na prvem mestu je tako kriterij prebivališča zapustnika v naši državi, torej njegov domicil. Če pa tega ni v naši državi, pridejo v poštev merila po kraju zapuščine oziroma pretežne zapuščine in končno, če te ni v naši državi, se določi pristojnost po odredbi sodišča.

[OBRAZLOŽITEV] Okrajno sodišče v Gornji Radgoni se je s sklepom izreklo za stvarno nepristojno (po obrazložitvi sodeč je očitno mišljeno, da je krajevno nepristojno, ker se je sklicevalo na tretji odstavek 177. člena Zakona o dedovanju - ZD). Ugotovilo je, da spadajo v zapuščino nepremičnine na območju UE Kočevje. Po pravnomočnosti sklepa je zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču v Kočevju, ki pa je predlagalo vrhovnemu sodišču, naj reši spor o pristojnosti. Po prvem odstavku 177. člena ZD je namreč krajevno pristojno sodišče, na katerega območju je imel zapustnik ob smrti stalno ali začasno prebivališče. Le-to je bilo na območju sodišča, ki se je izreklo za nepristojno. Predlog je utemeljen. Zakon o dedovanju določa v prvem odstavku 177. člena, da je za zapuščinsko obravnavo krajevno pristojno sodišče, na katerega območju je imel zapustnik ob smrti stalno ali začasno prebivališče. To sodišče je zapuščinsko sodišče. V drugem odstavku tega člena določa, da če zapustnik ob smrti ni imel niti stalnega niti začasnega prebivališča v naši državi, je krajevno pristojno sodišče, na katerega območju je zapuščina. Tretji odstavek tega člena določa, da če je zapustnikovo premoženje v različnih krajih naše države, je pristojno sodišče, na katerega območju je pretežen del zapuščine. Po četrtem odstavku pa v primeru, da ni nobene zapuščine v naši državi, določi vrhovno sodišče krajevno pristojno sodišče. Glede na vsebino in zaporedje opisanih zakonskih določb, se uporabljajo našteti kriteriji za krajevno pristojnost sukcesivno, se pravi, uporabi se vsak naslednji, če ni uporaben prejšnji. Na prvem mestu je tako kriterij prebivališča zapustnika v naši državi, torej njegov domicil. Če pa tega ni v naši državi, pridejo v poštev merila po kraju zapuščine oziroma pretežne zapuščine in končno, če te ni v naši državi, se določi pristojnost po odredbi sodišča. Potemtakem ne gre za izbirno pristojnost po prebivališču ali po zapuščini, marveč za to, da se pristojnost ravna po zapustnikovem prebivališču v naši državi, in le v primeru, da tega zapustnik nima v njej, pride v poštev kraj zapuščine. Zapustnica je imela stalno prebivališče na območju gornje-radgonskega sodišča. Zato je le-to zapuščinsko sodišče (prvi odstavek 177. člena ZD). Tako je v tem sporu o pristojnosti vrhovno sodišče tudi odločilo.