Sodba II Ips 193/2004 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Revizija se zavrne.

[JEDRO] Kupec mora plačati kupnino ob času, ki je določen v pogodbi.

[OBRAZLOŽITEV] Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora toženka plačati tožnici 2,195.910 SIT z zamudnimi obrestmi od 27.6.1996 dalje do plačila, v zvezi z neplačano kupnino za podstrešje s površino 54,20 m2 v stanovanjskem objektu F. Pritožbeno sodišče je v celoti zavrnilo toženkino pritožbo proti navedeni sodbi. Toženka je vložila revizijo proti sodbi pritožbenega sodišča "iz vseh revizijskih razlogov po ZPP". Predlagala je "spremembo sodbe in zavrnitev zahtevka, le podrejeno pa razveljavitev in novo sojenje na prvi stopnji". Toženka je že izpostavila vprašanje aktivne legitimacije in okoliščine, da je tožnica nedopustno razpolagala s skupnimi prostori brez soglasja solastnikov, zaradi česar nima pravice do tožbe zaradi plačila po aneksu. Sodišče prve in druge stopnje nista ugotovili, kaj je predstavljala podstreha v času, ko so se sklepale predpogodbe in pogodbe z ostalimi lastniki in pred izdelavo delilnega načrta. Toženka opozarja na okoliščino, da je s tožnico sklenila predpogodbo 10.1.1995 in takrat ni bilo govora o podstrehi kot sestavnem delu stanovanja. Stališče revidentke je, da sodbe ni mogoče preizkusiti, ker ne vsebuje ocene o tem, kar je sporni prostor dejansko predstavljal 10.1.1995. Sporno podstrešje je bilo v času sklepanja aneksa k pogodbi očitno skupni prostor in solastnina vseh kupcev stanovanj, preureditev takšnih prostorov pa naj bi bila možna le s pogodbo, sklenjeno z vsemi solastniki. Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije. Revizija ni utemeljena. Sodbi sodišča prve in druge stopnje imata prepričljive razloge o vseh odločilnih dejstvih in je zato neutemeljen revizijski očitek, da sodb ni mogoče preizkusiti (zaradi česar naj bi bil podan revizijski razlog iz 1. točke prvega odstavka 370. člena v zvezi s 14. točko drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP). S tem v zvezi je treba poudariti, da je sodišče prve stopnje ugotovilo naslednja relevantna dejstva: - pravdni stranki sta 14.6.1995 sklenili prodajno pogodbo in aneks št. 1, na podlagi katerega je toženka od tožnice kupila "podstreho" v izmeri 54,20 m2 za kupnino 2,195.910 SIT, toženka pa te kupnine ni plačala; - na podlagi gradbene dokumentacije je bil izdelan etažni načrt, ki je bil podlaga za vpis v zemljiško knjigo; - po etažnem načrtu, toženki prodano podstrešje ne predstavlja skupnih prostorov; - toženka je v pravdni zadevi pri Okrajnem sodišču v Škofji Loki, opr. št. P 46/96 umaknila tožbo zaradi razveljavitve aneksa h kupoprodajni pogodbi (ki se nanaša na nakup spornega podstrešja); - večstanovanjski objekt v katerem je sporno podstrešje, predstavlja novogradnjo. V zvezi z navedenimi dejstvi sta sodišči pravilno odločili, da je toženka dolžna izpolniti pogodbo (plačati kupnino v skladu s 516. členom Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR). Pravilno je tudi stališče prvostopenjskega in drugostopenjskega sodišča, da so skupni prostori le tisti, ki služijo objektu kot celoti in zato ni nujno vsak podstrešni prostor tudi skupni prostor. Zmotno je revizijsko stališče, da bi moralo sodišče posebej ugotavljati kakšen je bil status podstrešja v projektu z dne 10.1.1995, ki je naveden v predpogodbi. Za to pravdo relevantno obligacijsko razmerje je namreč med strankama nastalo šele s sklenitvijo pogodbe in aneksa dne 14.6.1995 (in le v okviru navedenega pravnega posla). Revizijsko sodišče je zavrnilo revizijo, ker je ugotovilo, da niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena in ne razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti (378. člen ZPP). Odločitev o zavrnitvi revizije vključuje tudi zavrnitev predloga za povrnitev revizijskih stroškov (prvi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).