Legislator Case Law & Legislation
Sklep II Ips 812/2008 ECLI:SI:VSRS:2009:II.IPS.812.2008 AI generated

Supreme Court dismisses appeal because plaintiff failed to prove they passed the bar exam to represent themselves.

Case Number Sklep II Ips 812/2008
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia rejected the plaintiff's appeal against the second-instance court's decision regarding property rights and contract nullity. The plaintiff argued for a review of the lower court's ruling but failed to demonstrate they had passed the state bar exam, which is required for self-representation in appeals. Consequently, the court held that the plaintiff lacked the procedural right to participate in the review process without legal counsel.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o pravdnem postopku (ZPP), 86. člen 4. odstavek; In appeals, parties may act only through a lawyer unless they prove they have passed the state bar exam by the time of filing the appeal.

Keywords

AI generated
self-representation bar exam requirement review procedure legal counsel procedural standing appeal admissibility ZPP 86

Cited Legislation

AI generated
86. člen 4. odstavek Zakona o pravdnem postopku
367. člen 2. odstavek Zakona o pravdnem postopku
374. člen 1. odstavek Zakona o pravdnem postopku
377. člen Zakona o pravdnem postopku
155. člen 1. odstavek Zakona o pravdnem postopku
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Revizija se zavrže.

Glavna intervenientka (tožeča stranka v pridruženi pravdi) krije sama svoje stroške odgovora na revizijo.

[JEDRO]

Tožeča stranka ni ne med postopkom do pravnomočnosti ne kasneje zatrjevala, da ima opravljen pravniški državni izpit, niti sodišču ni predložila nobenega dokaza o tem. Zaradi tega nima pravice do revizijskega preizkusa pravilnosti odločitve pritožbenega sodišča o zahtevkih iz (pridružene) glavne intervencijske pravde.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za izstavitev listine, sposobne za vknjižbo lastninske pravice na nepremičninah s parc. št. 3078 in 3079, vpisanih v vl. št. ... k. o. ..., v korist tožeče stranke. O zahtevkih iz pridružene glavne intervencijske pravde je odločilo tako, da je ugodilo zahtevkoma za ugotovitev, da je pogodba št. 91/96 z dne 28. 11. 1996, sklenjena med tožečo in toženo stranko (prvim in drugim tožencem v pridruženi pravdi), nična, in da je glavna intervenientka (tožeča stranka v pridruženi pravdi) lastnica spornih nepremičnin, medtem ko je zahtevek glavne intervenientke za izstavitev za vknjižbo lastninske pravice na teh nepremičninah sposobne listine v njeno korist zavrnilo.

2. Tožeča stranka se je zoper takšno sodbo pritožila, pritožila pa se je tudi zoper sklep prvostopenjskega sodišča, s katerim je to sodišče zavrglo pritožbo zoper sklep o zavrnitvi predloga za združitev predmetne pravde s pravdo v P 937/2006. Pritožbeno sodišče je obe pritožbi zavrnilo in izpodbijano sodbo in sklep potrdilo.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožeča stranka sama vložila revizijo iz razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga njeno razveljavitev in vrnitev zadeve pristojnemu sodišču v novo sojenje, podrejeno pa spremembo te sodbe z ugoditvijo njenemu tožbenemu zahtevku in zavrnitvijo zahtevkov glavne intervenientke.

4. Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, toženi stranki in glavni intervenientki. Slednja je nanjo odgovorila in sodišču predlagala njeno zavrnitev. Meni, da ''... modrovanje tožeče stranke ... bolj sodi v gostilno, kot v revizijo...''.

5. Revizija ni dovoljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo. V postopku z njim lahko stranka opravlja procesna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik (tretji odstavek 86. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP). Izjemoma sme stranka procesna dejanja opravljati tudi sama, vendar le, če najkasneje v sami reviziji (oziroma ob njeni vložitvi) izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit (četrti odstavek 86. člena ZPP)(1).

7. Tožeča stranka ni ne med postopkom do pravnomočnosti ne kasneje zatrjevala, da ima opravljen pravniški državni izpit, niti sodišču ni predložila nobenega dokaza o tem. Zaradi tega nima pravice do revizijskega preizkusa pravilnosti odločitve pritožbenega sodišča o zahtevkih iz (pridružene) glavne intervencijske pravde.

8. Drugače je s tožnikovim izvirnim tožbenim zahtevkom. Tožbo, v kateri je zahteval, naj sodišče toženi stranki naloži, da v njegovo korist izstavi listino, na podlagi katere se bo lahko v zemljiško knjigo vpisal kot lastnik spornih nepremičnin, je tožnik vložil 22. 6. 1998, to je še v času veljavnosti Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. SFRJ, št. 4/77 - 17/90). Ta zakon pa za nastopanje pred revizijskim sodiščem ni določal obveznega zastopanja po pooblaščencu, ki je odvetnik. Načeloma bi torej za dopustnost revizijskega obravnavanja odločitve o tem zahtevku zadoščala tudi laična revizija. A le načeloma, saj v tožbi opredeljena vrednost spornega predmeta ne presega revizijskega praga iz drugega odstavka 367. člena ZPP. Ta znaša 4172,93 EUR (prej 1,000.000,00 SIT), kar je točno toliko, kolikor je kot vrednost spornega predmeta v tožbi navedel tožnik. Ker točno toliko ne pomeni, da je navedeni znesek presežen, revizija tudi v delu, ki se nanaša na ta tožbeni zahtevek, ni dovoljena.

9. Ker revizije v skladu s prvim odstavkom 374. člena ZPP ni zavrglo že sodišče prve stopnje, je to v skladu s pooblastilom iz 377. člena ZPP storilo revizijsko sodišče.

10. Glavna intervenientka z vložitvijo odgovora na revizijo ni v ničemer prispevala k rešitvi zadeve. Na revizijo je odgovorila kratko in le po vsebinski plati. Stroškov, ki so ji v zvezi s tem nastali, zato ni mogoče šteti kot potrebnih za pravdo (prvi odstavek 155. člena ZPP).

---.---Op. št. (1): Tako pravno mnenje je bilo sprejeto na občni seji VS RS dne 26. 6. 2002.