Sklep I R 41/2005 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Predlog za določitev drugega sodišča se zavrne.

[JEDRO] V tej zadevi nobena od pravdnih strank ni predlagala določitve drugega sodišča, kar pomeni, da ni dvomila v nepristranskost sojenja, sodišče pa je neodvisno in mora biti tako kot vsako sodišče sposobno nepristranskega sojenja.

[OBRAZLOŽITEV] Pred Okrožnim sodiščem v A. je B. B. vložila tožbo proti bolnišnici, v kateri naj bi jo nevestno zdravili, in zahteva plačilo odškodnine za premoženjsko škodo (izgubo plače od februarja do maja 2003, stroške za prevoze, zdravila in izdajo medicinske dokumentacije) ter za nepremoženjsko škodo (telesne bolečine, duševne bolečine zaradi skaženosti in zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti ter strah). Tožena stranka se upira plačilu, ker meni da ni kriva, da ni vzročne zveze in da je zahtevana odškodnina previsoka. Ker je tožnica od 1.1.1995 zaposlena kot zapisnikarica na Okrožnem sodišču v A., ki je stvarno in krajevno pristojno za odločitev v zadevi, in bi to dejstvo pri strankah lahko povzročilo dvom v nepristranskost sojenja, je sodišče predlagalo delegacijo drugega sodišča. V 23. členu Ustave Republike Slovenije (URS, Ur.l. RS, št. 33/91) je med človekovimi pravicami predvidena pravica do sodnega varstva, ki med drugim vsakomur omogoča, da mu sodi nepristransko sodišče. Podobno določilo vsebuje tudi 6. člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP, Ur.l. RS, št. 33/94 - MP, št.7). Za izpeljavo tega načela je v 67. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur.l.RS, št. 36/04 - uradno prečiščeno besedilo) omogočeno, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Toda v tej zadevi nobena od pravdnih strank ni predlagala določitve drugega sodišča, kar pomeni, da ni dvomila v nepristranskost sojenja, sodišče pa je neodvisno in mora biti tako kot vsako sodišče sposobno nepristranskega sojenja. Ker torej ni razlogov za subjektivno nepristranskost, dvoma v objektivno nepristranskost pa pravdni stranki ne izražata, ni podan tehten razlog za določitev drugega sodišča.