Sklep II Ips 928/2007 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Reviziji se zavržeta. Vsaka stranka krije svoje stroške revizijskega postopka.

[JEDRO] Tožeča stranka je v postopku zoper tri tožence, ki niso enotni sosporniki, navedla le eno nediferencirano vrednost spornega predmeta, kar pomeni, da reviziji strank nista dovoljeni.

[OBRAZLOŽITEV] 1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek zoper drugega toženca A. d.o.o., B., delno pa je ugodilo tožbenemu zahtevku zoper prvo toženko Krajevno skupnost B. in tretjega toženca K. A. Razsodilo je, da sta dolžna opustiti vsako poseganje v lastninsko pravico tožnikov na parceli št. 489 vl. št. ... k.o. ... in sta na določenem delu te parcele dolžna vzpostaviti prejšnje stanje z odstranitvijo gramoza in drugega gradbenega materiala ter z navozom rodovitne zemlje, na parceli št. 1987 k.o. ... pa sta ob meji s parcelo tožnikov dolžna zgraditi tri metre širok dostop. V presežku je tožbeni zahtevek zoper prvega in tretjega toženca zavrnilo. 2. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbama tožnikov ter prvega in tretjega toženca ter razveljavilo prvostopenjsko sodbo v ugodilnem delu glede obveznosti zgraditve tri metre širokega dostopa in v zavrnilnem delu glede zgraditve tri metre širokega betonskega propusta ter v tem obsegu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V preostalem delu je sodišče druge stopnje pritožbi zavrnilo. 3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje sta tožnika vložila revizijo. Izpodbijata zavrnilni del te sodbe v zvezi z zavrnilnim delom prvostopenjske sodbe. Uveljavljata revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlagata razveljavitev sodb nižjih sodišč v izpodbijanem delu ter vrnitev zadeve v novo sojenje. 4. Zoper sodbo sodišča druge stopnje sta prvi in tretji toženec vložila revizijo. Izpodbijata zavrnilni del te sodbe v zvezi z ugodilnim delom prvostopenjske sodbe. Uveljavljata revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlagata spremembo sodb tako, da se tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podrejeno pa razveljavitev izpodbijanih delov sodb in vrnitev zadeve v novo sojenje. 5. Po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) sta bili reviziji vročeni nasprotnima strankama in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije. Tožena stranka na revizijo tožeče stranke ni odgovorila, tožeča stranka pa je v odgovoru na revizijo nasprotne stranke podala svoje mnenje o njeni neutemeljenosti. Reviziji nista dovoljeni. 6. Po drugem odstavku 367. člena ZPP je revizija v premoženjskih sporih dovoljena če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 4.172.093 EUR (prej 1.000.000 SIT). Če se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, je za dovoljenost revizije odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi. Tožnika sta jo navedla v znesku 5.007,51 EUR (prej 1.200.000 SIT). Pri tem sta tožnika prezrla, da sta vložila zahtevke zoper tri tožence, za take primere pa drugi odstavek 41. člena ZPP določa, da se dovoljenost revizije presoja po vrednosti posameznega zahtevka zoper vsakega toženca in ne po seštevku vrednosti zahtevkov zoper vse tožence. Izjema velja le za enotne sospornike, ki se zaradi procesne povezanosti štejejo za eno stranko (196. člen ZPP). V obravnavani zadevi toženci niso enotni sosporniki, saj je mogoče spor zoper vsakega od treh tožencev rešiti na različen način, temveč so navadni sosporniki. Za vsak zahtevek zoper vsakega od njih bi torej morala tožeča stranka navesti vrednost spornega predmeta. 7. Tožeča stranka je v postopku zoper tri tožence navedla eno samo vrednost spornega predmeta, torej enotno oziroma nediferencirano vrednost, nobeden od tožencev pa med postopkom na podlagi tretjega odstavka 44. člena ZPP ni zahteval pravilne navedbe oziroma določitve vrednosti spornega predmeta. Nedefirencirana navedba vrednosti spornega predmeta ne zadošča za dovoljenost revizije, saj se ne ve, v katerem delu in na katerega toženca se nanaša, tako da je položaj enak, kot če vrednost spornega predmeta sploh ne bi bila navedena. To pa po ustaljeni sodni praksi pomeni, da si nobena stranka v tem postopku ni zagotovila dovoljenosti revizije. Nedovoljeni reviziji tožnikov ter prvega in tretjega toženca je zato revizijsko sodišče zavrglo (377. člen ZPP). 8. Revidenti z revizijama niso uspeli. Njihovi predlogi za povrnitev revizijskih stroškov so zato neutemeljeni in morajo svoje stroške kriti sami. Tožeča stranka pa z odgovorom na revizijo, ko je vsebinsko utemeljevala neutemeljenost revizije nasprotne stranke, ni z ničemer prispevala k odločitvi revizijskega sodišča in zato stroškov za odgovor na revizijo ni mogoče šteti kot potrebnih. Tudi te stroške mora kriti sama.