Sklep I R 76/2005 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Predlogu se ne ugodi.

[JEDRO] Trditve o povezanosti med sodniki in centri za socialno delo oziroma pooblaščenko nasprotne stranke ne morejo biti tehtni razlogi za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, saj neprimerne povezave niso izkazane, službeni stiki sodnikov s centri za socialno delo in z odvetniki pa ne morejo biti podlaga za dvom v objektivno obravnavanje posameznih zadev.

[OBRAZLOŽITEV] Tožnik je predlagal Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije, da na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 26/99 do 2/2004) namesto Okrožnega sodišča v Celju določi drugo stvarno pristojno sodišče, in sicer Okrožno sodišče v Ljubljani. Po prepričanju tožnika Okrožno sodišče v Celju ni v stanju objektivno raziskati dejstev in izvajati dokazov, ker obstaja povezanost med centri za socialno delo in samim sodiščem, kakor tudi povezanost med pooblaščenko tožene stranke in sodniki na Okrožnem sodišču v Celju. Te okoliščine so po tožnikovem prepričanju takšne narave, da bi bilo smotrno in laže opraviti zadevni postopek pred drugim sodiščem. Predlog ni utemeljen. Po 67. členu ZPP lahko Vrhovno sodišče Republike Slovenije določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. V tožnikovem predlogu pa ni nobenih argumentov za smotrnost in lažjo opravo postopka pred drugim sodiščem, ki ju sicer zatrjuje. V predlogu so samo trditve o povezanosti med Okrožnim sodiščem v Celju in centri za socialno delo oziroma pooblaščenko tožene stranke. Te trditve pa so nerelevantne, saj tožeča stranka neprimernih povezav ne izkazuje, službeni stiki sodišč oziroma sodnikov s centri za socialno delo in odvetniki pa ne morejo biti podlaga za dvom v objektivno obravnavanje posameznih zadev. Po zakonu se morajo sodniki vselej vesti tako, da varujejo nepristranskost in neodvisnost sojenja, sodniški ugled in samostojnost sodniške oblasti, pri čemer so dodatna varovalka sistemi senatnega in večstopenjskega sojenja. Zato pavšalne trditve v predlogu ne morejo pomeniti niti sicer nezatrjevanega drugega tehtnega razloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, zaradi česar vrhovno sodišče tožnikovemu predlogu ni ugodilo.