Sodba II Ips 184/2004 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Revizija se zavrne.

[JEDRO] Pri odmeri denarnega zadoščenja mora sodišče upoštevati načelo individualizacije in načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine.

[OBRAZLOŽITEV] Sodišče prve stopnje je deloma ugodilo tožbenemu zahtevku in tožniku za škodo, ki jo je utrpel v prometni nesreči dne 12.3.1998, prisodilo odškodnino v znesku 2,121.600 SIT. Za prestane in bodoče telesne bolečine in neugodnosti zaradi zdravljenja mu je od zahtevanih 2,500.000 SIT prisodilo 1,600.000 SIT, za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti mu je prisodilo 500.000 SIT od zahtevanih 1,400.000 SIT, zavrnilo pa je zahtevek v zvezi z duševnimi bolečinami zaradi skaženosti. Tožniku je v celoti prisodilo znesek 21.600 SIT v zvezi z materialno škodo. Pritožbeno sodišče je delno ugodilo pritožbama obeh strank tako, da je delno spremenilo sodbo sodišča prve stopnje tako, da znaša skupni znesek odškodnine 1,921.600 SIT, pri čemer odškodnina za premoženjsko škodo ni bila spremenjena, za posamezne relativno samostojne oblike nepremoženjske škode pa je bila odškodnina spremenjena. V zvezi s pritožbo toženke je bila tako odškodnina za telesne bolečine znižana na znesek 1,200.000 SIT, v zvezi s tožnikovo pritožbo pa je bila odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti zvišana na 700.000 SIT, tako da skupno denarno zadoščenje za nepremoženjsko škodo znaša 1,900.000 SIT. Tožnik je vložil revizijo proti zavrnilni sodbi drugostopenjskega sodišča zaradi razloga zmotne uporabe materialnega prava. V njej obširno navaja, kakšna je bila narava telesnih poškodb, kako je potekalo zdravljenje in kako raznovrstne so negativne posledice telesnih poškodb, pri čemer predvsem poudarja obseg telesnih in duševnih bolečin. Revidentovo stališče je, da je pritožbeno sodišče premalo upoštevalo vse v reviziji izpostavljene okoliščine in zato tožniku prisodilo prenizko odškodnino za telesne bolečine in duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti, denarnega zadoščenja za duševne bolečine zaradi skaženosti pa sploh ni prisodilo. Revizija je bila vročena toženki in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije. Toženka na revizijo ni odgovorila. Revizija ni utemeljena. Zaradi prepovedi iz tretjega odstavka 370. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP je revizijsko sodišče pri materialnopravnem preizkusu odločitve pritožbenega sodišča o višini denarnega zadoščenja za nepremoženjsko škodo vezano na tista relevantna dejstva, ki so opisana v zadnjem odstavku četrte strani, na peti strani in prvem odstavku šeste strani sodbe pritožbenega sodišča. Temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo sta načelo individualizacije višine odškodnine in načelo objektivne pogojenosti njene višine. Načelo individualizacije zahteva upoštevanje stopnje in trajanje bolečin, izhaja pa iz spoznanja, da je posameznik neponovljiva in nerazdružljiva celota telesne in duševne biti, zaradi česar vsak človek specifično doživlja svojo telesno in duševno celovitost in posege vanje. Načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine na drugi strani terja upoštevanje objektivnih materialnih možnosti družbe ter sodne prakse v podobnih primerih nepremoženjskih škod. Izraža tudi ustavni načeli enakosti pred zakonom in enakega varstva pravic (enaki primeri se morajo obravnavati enako, različni pa različno). Sodišče druge stopnje je pravilno upoštevalo obe načeli. Natančno in izčrpno je ugotovilo vse konkretnosti in specifičnosti tožnikove nepremoženjske škode. Zneski odškodnin za posamezne oblike nepremoženjske škode in tudi skupen znesek zadoščenja pravilno odsevajo razmerja med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami ter odškodninami zanje. Pravilna je tudi odločitev obeh sodišč, da tožnik ni upravičen do denarnega zadoščenja za duševne bolečine zaradi skaženosti, ker zaradi majhne brazgotine na hrbtišču desnice, ki je na razdalji 0,5 m slabo opazna, duševno ne trpi. Ker revizijski razlogi niso utemeljeni, je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo (378. člena ZPP).