Sodba II Ips 233/2005 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Revizija se zavrne.

[JEDRO] Po določbi 1. odstavka 14. člena Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev je (kljub drugačni zapustnikovi volji je namreč po tej določbi) dedičem, ki ne dedujejo kmetije, potrebno ne glede na zapustnikovo voljo všteti v denarno vrednost nujnega deleža vse, kar se sicer vračuna v dedni delež po splošnih predpisih o dedovanju, ki urejajo vračunanje daril in volil v dedni delež.

[OBRAZLOŽITEV] Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev, da tožnica kot hčerka pokojnega F. V. za časa njegovega življenja ni bila dedno odpravljena, zaradi česar naj bi ji iz zapuščine pripadal nujni delež v višini 1/6, zmanjšan za vrednost prejetih daril. Pritožbo tožeče stranke je sodišče druge stopnje zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Tožeča stranka vlaga revizijo iz revizijskih razlogov po določbi 370. člena ZPP in predlaga razveljavitev sodb nižjih sodišč in vrnitev zadeve v novo sojenje. Med izvedenimi dokazi in razlogi sodbe o odločilnem dejstvu, ali spada parc. št. 623/12 v zapustnikovo premoženje, ali ne, je podano nasprotje, to pa pomeni bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Pri tem se revizija sklicuje na darilno pogodbo z dne 18.8.1978, s katero je zapustnik J. K. in F. K. navedeno parcelo podaril, zaradi česar ta ob smrti zapustnika ni bila več v njegovi lasti. Parceli št. 6157/4 in 6075/5 pa je tožnica prejela od zapustnika z darilom z dne 25.3.1987, pri čemer je v darilni pogodbi izrecno navedeno, naj se to darilo ne vračuna tožnici v dedni delež. Zapustnik in njegova žena sta še za življenja 1/4 parcele št. 225/1 k.o... prenesla na župnika F. Z. Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu RS in toženi stranki, ki pa nanjo ni odgovorila. Revizija ni utemeljena. Sodišče druge stopnje se je v svojih razlogih določno opredelilo do pritožbenih trditev, ki se nanašajo na zmotno presojo glede upoštevanja parcel št. 623/12, 6157/4, 6075/5 in 225/1 k.o... v zapuščino pokojnega F. V. in s tem v izračun nujnega dednega deleža, ki bi pripadal tožnici. V navedenem obsegu tožeča stranka sodbi sodišča prve stopnje sicer ni očitala bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, vendar je izpodbijana sodba glede navedenih zemljišč v celoti pritrdila tako dejanskim ugotovitvam, sprejetim v sodbi sodišča prve stopnje, kot tudi pravni razlagi, ki se nanaša na obseg zapuščine pokojnega F. V. Zemljišče s parc. št. 623/12 (gozd in travnik) je namreč po podatkih zapuščinskega spisa v zemljiški knjigi vknjiženo kot lastnina zapustnika. Zato ne glede na drugačne revizijske trditve, nanašajoče se na darilno pogodbo z dne 18.8.1978, niso v nasprotju z ugotovljenimi dejstvi, posebej pa zbledijo ob pravni razlagi, ki jo sprejema izpodbijana sodba, da je "vštetje te parcele v premoženje, ki ga je imel zapustnik ob svoji smrti, tožnici v korist, saj se je na ta način le povečalo zapustnikovo premoženje in s tem tudi izračun vrednosti nujnega deleža tožnice". Res je tudi, da je tožnica od zapustnika prejela v last z darilno pogodbo z dne 25.3.1978 zemljišči s parcelnima št. 6157/4 in 6075/5, pri čemer je v darilni pogodbi zapustnik izrecno navedel, naj se to tožnici ne vračuna v dedni delež. Vendar pa se revizijsko sodišče strinja s pravno razlago, ki se sklicuje na določbo 1. odstavka 14. člena Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev. Kljub drugačni zapustnikovi volji je namreč po tej določbi dedičem, ki ne dedujejo kmetije, potrebno ne glede na zapustnikovo voljo všteti v denarno vrednost nujnega deleža vse, kar se sicer vračuna v dedni delež po splošnih predpisih o dedovanju, ki urejajo vračunanje daril in volil v dedni delež. V okvir dejanskih ugotovitev, ki jih na revizijski stopnji ni mogoče izpodbijati (3. odstavek 370. člena ZPP) spada tudi zavrnitev tožničinega ugovora, da sta zapustnik in njegova pokojna žena naknadno prodala 1/4 parc. št. 225/1 k.o... župniku F. Z. Sodišči nižjih stopenj sta namreč ugotovili, da tožnica za navedeno trditev ni predložila dokaza. V tem okviru ima izpodbijana sodba na svoji tretji strani izčrpne razloge, ki se nanašajo tudi na izpoved tožnice in njenega moža. Ne gre torej za revizijsko izpodbijanje z očitkom 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, temveč za nestrinjanje s sprejeto dokazno oceno. Neutemeljeno revizijo je bilo treba zavrniti po določbi 378. člena ZPP.