Sklep II Ips 227/2004 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedTožbeni zahtevek iz pogodbe o bančnem tekočem računu ima različno podlago kot zahtevki iz pogodb o namenskem varčevanju. Pravico do revizije je treba zato presojati po vrednosti vsakega posameznega zahtevka. Tožnica je zoper toženi stranki vložila tožbo, s katero je zahtevala preklic obvestil o prepovedi odobravanja kreditov, plačilo premoženjske škode v znesku 5,139.171 SIT ter plačilo zadoščenja za duševne bolečine v znesku 2,000.000 SIT, zoper prvo toženo stranko pa še plačilo 946.218 SIT (kot terjatev iz pogodbe o bančnem tekočem računu) in 747.000 SIT (kot terjatev iz treh pogodb o namenskih varčevanjih).
Legislator headnote
AI generatedSklep II Ips 227/2004 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije: Tožbeni zahtevek iz pogodbe o bančnem tekočem računu ima različno podlago kot zahtevki iz pogodb o namenskem varčevanju. Pravico do revizije je treba zato presojati po vrednosti vsakega posameznega zahtevka (41. člen Zakona o pravdnem postopku - Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP). Ker pa zahtevek za plačilo terjatev iz pogodbe o bančnem tekočem računu ne presega 1,000.000 SIT (prav tako ne zahtevki iz pogodb o namenskih varčevanjih), revizija ni dovoljena (drugi odstavek 374. člena ZPP). V premoženjskih sporih je namreč revizija dovoljena le, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1,000.000 SIT (drugi odstavek 367. člena ZPP).
Keywords
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se zavrže.
[JEDRO]
Tožbeni zahtevek iz pogodbe o bančnem tekočem računu ima različno podlago kot zahtevki iz pogodb o namenskem varčevanju. Pravico do revizije je treba zato presojati po vrednosti vsakega posameznega zahtevka.
[OBRAZLOŽITEV]
Tožnica je zoper toženi stranki vložila tožbo, s katero je zahtevala preklic obvestil o prepovedi odobravanja kreditov, plačilo premoženjske škode v znesku 5,139.171 SIT ter plačilo zadoščenja za duševne bolečine v znesku 2,000.000 SIT, zoper prvo toženo stranko pa še plačilo 946.218 SIT (kot terjatev iz pogodbe o bančnem tekočem računu) in 747.000 SIT (kot terjatev iz treh pogodb o namenskih varčevanjih).
Sodišče prve stopnje je tožbene zahtevke zavrnilo, pritožbeno sodišče pa je zavrnilo tožničino pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
Tožnica je vložila revizijo le zoper tisti del sodbe, ki se nanaša na odločitev o tožbenih zahtevkih iz pogodbe o bančnem tekočem računu in pogodb o namenskih varčevanjih. V reviziji je namreč pojasnila:
"Tožnica ne uveljavlja razloga oz. tožbenega zahtevka glede preklica njene objave na črno listo, ker je ta brezpredmetna. Meni pa, da ji pripada znesek, ki ga uveljavlja v tožbi, saj ji je tožena stranka znesek odtegnila brez kakršnekoli odločbe, ne samo sodne odločbe, ampak tudi brez kakršnekoli interne odločbe."
Revizija ni dovoljena.
Tožbeni zahtevek iz pogodbe o bančnem tekočem računu ima različno podlago kot zahtevki iz pogodb o namenskem varčevanju. Pravico do revizije je treba zato presojati po vrednosti vsakega posameznega zahtevka (41. člen Zakona o pravdnem postopku - Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP). Ker pa zahtevek za plačilo terjatev iz pogodbe o bančnem tekočem računu ne presega 1,000.000 SIT (prav tako ne zahtevki iz pogodb o namenskih varčevanjih), revizija ni dovoljena (drugi odstavek 374. člena ZPP). V premoženjskih sporih je namreč revizija dovoljena le, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1,000.000 SIT (drugi odstavek 367. člena ZPP).
Revizijsko sodišče je zato nedovoljeno revizijo zavrglo (377. člen ZPP).