Sodba II Ips 555/2004 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Revizija se zavrne.

[JEDRO]

Tožena stranka (zavarovalnica, pri kateri je imel lastnik drsališča zavarovano odgovornost) je odškodninsko odgovorna za škodo, ki jo je tožnica utrpela zaradi padca na umetnem drsališču, ko je med drsanjem zapeljala na nepričakovano ledeno izboklino (nastalo zaradi kapljanja s stropa).

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z vmesno sodbo ugotovilo, da je podlaga tožbenih zahtevkov utemeljena, pritožbeno sodišče pa je zavrnilo pritožbo druge tožene stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje v delu, ki se nanaša na to stranko. V razlogih je pojasnilo, da sprejema dokazno oceno sodišča prve stopnje ter da druga tožena stranka ni dokazala, da je prva tožena stranka zagotovila varne razmere za drsanje.

Zoper to sodbo je druga tožena stranka vložila revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Predlaga spremembo, podrejeno pa razveljavitev. Navaja, da tožnica ni imela vstopnice ter da zato ne odgovarja za njeno škodo. Oporeka dokazni oceni sodišč prve in druge stopnje pri tem pa izpostavlja izpovedbo priče B. P. ter določena neskladna v izpovedbah posameznih prič. Meni, da je tožnica padla zaradi nezadostnega znanja drsanja, ne pa zaradi izboklin na ledu. Teh namreč sploh ni bilo. Zaradi razhajanja med posameznimi dokazi sodbe ni mogoče preizkusiti. Zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP).

Revizija je bila vročena tožnici, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni utemeljena.

Ker revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP), so brez pomena vse tiste revizijske navedbe, ki gredo v tej smeri. Revizijsko sodišče je tako vezano na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, ki jih je mogoče strniti v naslednje točke:

1. Tožnica je kupila vstopnico za drsanje na umetnem drsališču prve tožene stranke, ki je imela svojo odgovornost zavarovano pri drugi toženi stranki;

2. Ker je med drsanjem zapeljala na nepričakovano ledeno izboklino, je padla in se poškodovala;

3. Izbokline so nastale zaradi kapljanja s strehe (oziroma s stropa) kot posledica kondenza;

4. Tožnica ni bila neizkušena drsalka.

Na podlagi teh ugotovitev sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili materialno pravo, ko sta prišli do zaključka, da je druga tožena stranka odškodninsko odgovorna za škodo, ki jo je tožnica utrpela pri padcu (940., 941. in 18. člen Zakona o obligacijskih razmerjih - Uradni list SFRJ, št. 29/78 in nasl.). Ker tudi ni podana očitana postopkovna kršitev (dokazna ocena je jasno in razumljivo obrazložena), je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo (378. člen ZPP).