Sklep I R 79/2005 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Načelo javnosti ne velja za interne seje, na katerih odloča vrhovno sodišče brez obravnave.

[OBRAZLOŽITEV]

Dolžnik je v svojem ugovoru - pritožbi z dne 1.5.2005 zoper sklep o izvršbi med drugim predlagal, naj vrhovno sodišče določi drugo pristojno in nepristransko okrajno sodišče, in to na podlagi opravljene obravnave in preučitve vseh dolžnikovih sodnih spisov, sodnike, ki se izživljajo na njem in njegovih pravicah, pa naj ustrezno kaznuje, po potrebi tudi z odvzemom sodniškega mandata.

Predlog ni utemeljen.

V Zakonu o pravdnem postopku (ZPP) je uveljavljeno načelo javnosti (4. člen) in z njim tudi načelo javnosti za stranke. Vendar je to načelo dosledno izpeljano le za odločanje o tožbenem zahtevku (prvi odstavek 4. člena in prvi odstavek 293. člena ZPP). Načelo javnosti pa ne velja za interne seje, na katerih odloča vrhovno sodišče brez obravnave. Povedano velja tudi za odločanje o prenosu pristojnosti v primerih, ki ji določa zakon (6. točka 106. člena Zakona o sodiščih, Ur. l. RS, št. 23/05). Dolžnikovi zahtevi za razpis obravnave in njegovo udeležbo na njej tako ni mogoče ugoditi.

Po 67. členu ZPP lahko vrhovno sodišče na predlog stranke določi drugo stvarno pristojno sodišče, da obravnava zadevo, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Dolžnikov predlog ne vsebuje razlogov, ki bi kazali na to, da bi postopek laže tekel pred drugim sodiščem, da bi tako prišli do večje veljave načeli ekonomičnosti in pospešitve postopka. Meri torej na "druge tehtne razloge". Mednje pa ni mogoče uvrstiti zatrjevanih okoliščin, kot so to njegovo nezaupanje v sodnike, poniževanje, ki ga je pri njih deležen, nadalje, da ni deležen poštenega sojenja, pač pa sodnega nasilja, finančnega in lastninskega izčrpavanja in podobno. Takšne trditve so tako posplošene, da jih niti ni mogoče preizkusiti. Vrhovno sodišče pa ni dolžno samo raziskovati vseh sodnih postopkov, ki se jih je udeleževal dolžnik. Po drugi strani v tej zadevi sodišče tako ali tako ni napravilo nič drugega kot to, da je izdalo sklep o izvršbi na podlagi predloga okrožnega sodišča. O vprašanjih, ki jih načenja dolžnik v svoji vlogi, kot so to, da predlogu za izvršbo ni bil priložen pravnomočen izvršilni naslov, da sam nima nobene kazenske sodbe, da zoper njega sploh ni tekel kazenski postopek, pa bo odločeno šele v ugovornem postopku. Vse pravkar našteto seveda ne more biti predmet postopka za delegiranje drugega sodišča.

Neutemeljen predlog je bilo treba zato zavrniti, prav tako pa tudi zahtevo za povrnitev stroškov. O oprostitvi plačila stroškov postopka pa odloči sodišče prve stopnje (prvi odstavek 169. člena ZPP).