Sklep II Ips 295/2005 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi, sklepa sodišč druge in prve stopnje se razveljavita, ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

[JEDRO] S tem, ko je sodišče prve stopnje zavrglo pooblaščenkino pritožbo, pritožbeno sodišče pa je ta sklep potrdilo, je podana (tudi) bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, saj je z zavrženjem pritožbe toženki onemogočeno obravnavanje pred pritožbenim sodiščem.

[OBRAZLOŽITEV] Sodišče prve stopnje je zavrglo pritožbo, ki jo je vložila toženkina pooblaščenka M. Ž., ker kljub pozivu ni predložila potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu. V postopku pred višjem sodiščem je namreč lahko pooblaščenec samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit (tretji odstavek 87. člena Zakona o pravdnem postopku - Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP/99). Pritožbeno sodišče je zavrnilo toženkino pritožbo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. V razlogih je navedlo, da toženkina pooblaščenka nima pravice vložiti pritožbo, saj ni predložila potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu. Zoper ta sklep je Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije vložilo zahtevo za varstvo zakonitosti (v nadaljevanju zahteva) zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Sodiščema prve in druge stopnje očita, da sta spregledali prehodno določbo prvega odstavka 499. člena ZPP/99, ki določa, da se v postopku (med drugimi) ne uporabljajo (tudi) določbe 87. člena ZPP/99, če je bila tožba vložena pred uveljavitvijo tega zakona. Ker pa je bila tožba v tem postopku vložena 4.3.1992, torej pred uveljavitvijo ZPP/99, sodišče ne bi smelo uporabiti določbe tretjega odstavka 87. člena ZPP/99, pač pa določbe prej veljavnega Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. SFRJ, št. 4/77 in nasl. - ZPP/77), ki pooblaščenčeve pravice vložiti pritožbo ni pogojeval s pravniškim državnim izpitom. Sodišči prve in druge stopnje sta tako zagrešili bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena in iz 8. točke drugega odstavka istega člena ZPP/99. Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije zato predlaga, naj vrhovno sodišče sklepa sodišč druge in prve stopnje razveljavi ter zadevo vrne v nov postopek. Zahteva je bila vročena tožnici, ki nanjo ni odgovorila. Zahteva je utemeljena. Zahteva pravilno opozarja, da sta sodišči prve in druge stopnje spregledali določbo prvega odstavka 499. člena ZPP, ki določa, da če je bila tožba vložena pred uveljavitvijo tega zakona, se v postopku ne uporabljajo določbe tretjega in četrtega odstavka 86. člena, 87., 88., 89, 90. in 91. člen. In ker je bila v tej zadevi tožba vložena že 4.3.1992, torej pred uveljavitvijo ZPP/99 (ta je začel veljati 14.7.1999), sodišči ne bi smeli uporabiti določbe tretjega odstavka 87. člena ZPP/99, po kateri je v postopku pred okrožnim, višjim in vrhovnim sodiščem pooblaščenec lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Ker ZPP/77 relativnega obveznega zastopanja fizičnih oseb v postopku pred višjim sodiščem ni poznal (prim. V. poglavje ZPP/77), dejstvo, da toženkina pooblaščenka ni predložila potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu, ne more biti razlog za zavrženje pritožbe. S tem, ko je sodišče prve stopnje zavrglo pooblaščenkino pritožbo, pritožbeno sodišče pa je ta sklep potrdilo, je podana tudi bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP/99, saj je z zavrženjem pritožbe toženki onemogočeno obravnavanje pred pritožbenim sodiščem. Vrhovno sodišče je zato zahtevi ugodilo, izpodbijani sklep in sklep sodišča prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.