Sklep II Ips 36/2004 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Revizija se zavrže.

Toženkin zahtevek za povrnitev stroškov odgovora na revizijo se zavrne.

[JEDRO]

Ker ni ugotovljena vrednost spornega predmeta za vsak posamezen zahtevek, se ne ve, na katerega od več zahtevkov se skupna, nediferencirana vrednost nanaša, oziroma, v katerem delu se nanaša na posamezen zahtevek. Položaj je zato enak, kot če vrednost spornega predmeta sploh ni navedena.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da v zapuščino po N. Z. spadata barvni TV Loeve Opta do 1/2 in garažni boks št. 15 v kleti garažnega kompleksa H1 na parc. št. 323/66 k.o... do 1/2 ter da je bila N. Z. ob svoji smrti izključna lastnica jedilnega servisa za 6 oseb, jedilnega pribora ter različnih kosov zlatnine. Toženko je zavezalo, da mora tožnici povrniti 32.100 SIT pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7.10.2002.

Pritožbeno sodišče je delno ugodilo toženkini pritožbi in sodbo sodišča prve stopnje delno spremenilo tako, da je zavrnilo zahtevek, da spada v zapuščino tudi barvni televizor in garažni boks. Tožnico je zavezalo, da mora toženki povrniti 413.875 SIT pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7.10.2002.

Zoper to sodbo je tožnica vložila revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava.

Toženka je odgovorila na revizijo. Predlaga, naj jo revizijsko sodišče zavrne.

Revizija je bila vročena tudi Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni dovoljena.

V konkretnem primeru je šlo za objektivno kumulacijo zahtevkov z različno dejansko in pravno podlago. Tožnica je namreč zahtevala ugotovitev, da določeni predmeti oziroma pravice spadajo v zapuščino po pokojni N. Z. ter da se oporoka F. D. z dne 1.10.1992 (zaradi oporočne nesposobnosti) razveljavi. Kljub različnosti dejanske in pravne podlage zahtevkov je tožnica navedla le eno, nediferencirano vrednost spornega predmeta (2.010.000 SIT). Taka navedba vrednosti (ki ji toženka ni ugovarjala) ne zadošča. Če imajo namreč zahtevki v tožbi različno podlago, se pravica do revizije ugotavlja po vrednosti vsakega posameznega zahtevka (2. odstavek 41. člena Zakona o pravdnem postopku - Uradni list RS, št. 26/99 - 2/2004 - ZPP). Ker ni ugotovljena vrednost spornega predmeta za vsak posamezen zahtevek, se ne ve, na katerega od več zahtevkov se skupna, nediferencirana vrednost nanaša, oziroma, v katerem delu se nanaša na posamezen zahtevek. Položaj je zato enak, kot če vrednost spornega predmeta sploh ni navedena (prim. sklepe VS RS, III Ips 91/2002 z dne 11.9.2003, II Ips 699/2003 z dne 10.2.2005, II Ips 576/2003 z dne 11.2.2005 itd.). To pa pomeni, da tožnica nima pravice do revizije (2. odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče jo je zato zavrglo (377. člen ZPP).

Ker je revizija nedovoljena, so bili stroški odgovora na revizijo (v katerem se je toženka opredeljevala le do utemeljenosti revizije)

nepotrebni (1. odstavek 155. člena ZPP). Zato je revizijsko sodišče zahtevek za povrnitev stroškov odgovora na revizijo zavrnilo (1.

odstavek 165. člena ZPP).