Sklep I R 6/2005 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Predlog za določitev drugega stvarno pristojnega okrajnega in višjega sodišča za odločanje v tej zadevi se zavrne.

[JEDRO]

Med "druge tehtne razloge" v pomenu določbe 67. člena ZPP ni mogoče uvrstiti lastnosti, ki si jih tožnik pripisuje (da je doyen ... odvetnikov, da je svobodnjak, da je svobodomiseln v stališčih in pogledih).

Nujno je razlikovanje med subjektivno nepristranskostjo zakonitega sodnika, ki se kaže v njegovem osebnem prepričanju v konkretni zadevi in se domneva, ter objektivno nepristranskostjo, ki se izraža zlasti v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije. Okoliščine oziroma trditve, s katerimi tožnik v tej zadevi utemeljuje predlog za prenos pristojnosti, se ne nanašajo na t.i. objektivno nepristranskost, temveč na subjektivno nepristranskost. Dvom o nepristranskosti sodnika (sodnikov) pa je razlog za izločitev oziroma, če je izločeno tolikšno število sodnikov, da sodišče ne more postopati, za nujno delegacijo; ne more pa biti "drug tehten razlog" za delegacijo v pomenu določbe 67. člena ZPP.

[OBRAZLOŽITEV]

Med pravdnima strankama je pri Okrajnem sodišču ... v teku pravdni postopek zaradi izpraznitve stanovanja oziroma hiše. Tožnik je v vlogi z dne 30.12.2004 predlagal določitev drugega stvarno pristojnega sodišča za odločanje na prvi in drugi stopnji v tej zadevi z obrazložitvijo, da je doyen ... odvetnikov, da se je kot svobodnjak, kakršen je po naravi, v 38-letih odvetniškega dela mnogim zameril ter da zato ne more pričakovati od oseb, ki ne prenašajo svobodomiselnosti ter drugačnih stališč in pogledov, objektivnega sojenja. To po njegovem mnenju dokazuje že dosedanji potek tega postopka, saj sodišče, kljub zakonski opredelitvi tovrstnih postopkov kot prednostnih, ni od vložitve tožbe že 24.12.2002 do danes razpisalo niti enega naroka. Tožnik in njegov pooblaščenec sta večkrat ustno urgirala razpis naroka, vendar se ni zgodilo nič. Po mnenju tožnika je zato očitno, da se bo postopek laže opravil pred drugim okrajnim in tudi višjim sodiščem, saj je v času tožnikovega dolgoletnega poklicnega delovanja na območju tega sodišča nastalo mnogo zamer. Predlaga določitev drugega stvarno pristojnega sodišča za odločanje v tej zadevi na obeh stopnjah - po možnosti čim dalje od ...

Predlog ni utemeljen.

Krajevna in stvarna pristojnost sodišča za odločanje v pravdnem postopku je urejena z Zakonom o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 36/2004 - uradno prečiščeno besedilo) in pravdne stranke mimo teh določb ne morejo izbirati sodišča. Pristojnosti morajo biti vnaprej določene, da se vedo ravnati stranke in sodišče. Tudi pogoji za sicer izjemno predvideno možnost odstopa od takšne ureditve so določeni v zakonu. Po določbi 67. člena ZPP lahko vrhovno sodišče na predlog stranke (ali pristojnega sodišča) določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.

Glavni namen delegacije pristojnosti po 67. členu ZPP je smotrnost. Okoliščin, ki jih tožnik zatrjuje v oporo svojemu predlogu, ni mogoče opredeliti kot razlogov smotrnosti - torej kot takih, ki bi kazale na možnost lažje (hitrejše in cenejše) izvedbe tega postopka pred drugim stvarno pristojnim sodiščem. Zato je bilo treba presoditi, ali je razloge, ki jih v predlogu navaja tožnik, mogoče opredeliti kot "druge tehtne razloge" v pomenu določbe 67. člena ZPP. Med te ni mogoče uvrstiti lastnosti, ki si jih tožnik pripisuje (da je doyen mariborskih odvetnikov, da je svobodnjak, da je svobodomiselen v stališčih in pogledih) in zato ni povsem razumljivo, zakaj se tožnik nanje sklicuje v oporo predlogu za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Če tožnik iz teh njegovih lastnosti izpeljano domnevo o nekih zamerah ponuja kot oviro za nepristransko sojenje, je treba najprej opozoriti na nujnost razlikovanja med subjektivno nepristranskostjo zakonitega sodnika, ki se kaže v njegovem osebnem prepričanju v konkretni zadevi in se domneva, ter objektivno nepristranskostjo, ki se izraža zlasti v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.

Okoliščine oziroma trditve, s katerimi tožnik v tej zadevi utemeljuje predlog za prenos pristojnosti, se ne nanašajo na t.i. objektivno nepristranskost, temveč na subjektivno nepristranskost (tožnik namreč izključuje možnost objektivnega sojenja sklicujoč se na lastnost ne tolerance do svobodomiselnosti ter drugačnih stališč in pogledov, ki jo preprosto imputira ne le zakoniti sodnici v tej zadevi, temveč počez očitno tudi vsem drugim sodnikom vsaj na območju sodne pristojnosti Višjega sodišča v ... - pri čemer vidi v tej in njemu tuji lastnosti sodnikov vzrok za "mnoge zamere"). Dvom o nepristranskosti sodnika (sodnikov) pa je razlog za izločitev oziroma, če je izločeno tolikšno število sodnikov, da sodišče ne more postopati, za nujno delegacijo; ne more pa biti "drug tehten razlog" za delegacijo v pomenu določbe 67. člena ZPP. Enako velja končno še za tožnikove trditve o zavlačevanju oziroma očitnem odlašanju s postopanjem in odločanjem v tej zadevi. S trajanjem postopka nezadovoljna stranka ima namreč na voljo prav za tak primer predvidene druge pravne poti in postopke, kar pomeni, da ta okoliščina ni hkrati tudi še drug tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča (po zavzemanju tožnika celo sodišč obeh stopenj) v pomenu določbe 67. člena ZPP.

Ker se po obrazloženem izkaže, da razlogi, ki bi terjali prenos pristojnosti, niso podani, je bilo treba predlog tožnika zavrniti.