Sklep I R 1/2005 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedPoznanstvo med sodniki različnih stopenj samo po sebi ni razlog za delegacijo pristojnosti. Tožeča stranka je na Okrožnem sodišču v Novem mestu proti toženi stranki vložila tožbo zaradi plačila 2,338.822,00 SIT. Predsednik stvarno in krajevno pristojnega Okrožnega sodišča v Novem mestu pa je dne 31.12.2004 podal predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Tožnik A. A. je namreč mož sodnice Okrajnega sodišča v Novem mestu, B. A. Tako njega kot sodnico poznajo tudi sodniki Okrožnega sodišča v Novem mestu, saj vsi delajo v isti stavbi, število sodnikov obeh sodišč je manjše, poleg tega pa se tudi pogosto družijo na skupnih aktivnostih. Zato bi bilo težko odločati brez občutka osebne prizadetosti.
Legislator headnote
AI generatedSklep I R 1/2005 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije: Po določbi 67. člena ZPP lahko vrhovno sodišče tudi na predlog pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. V predlogu naveden drugi tehtni razlog naj bi bil v tem, da je tožba sicer vložena na pristojno Okrožno sodišče v Novem mestu, da pa je tožnik zakonec ene od sodnic Okrajnega sodišča v Novem mestu. Vendar pa ta okoliščina sama po sebi ne more biti tehten razlog za delegacijo pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. Ne glede na sedež obeh sodišč, ki je v istem poslopju, gre za dve različni sodišči.
Keywords
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Predlogu za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča se ne ugodi.
[JEDRO]
Poznanstvo med sodniki različnih stopenj samo po sebi ni razlog za delegacijo pristojnosti.
[OBRAZLOŽITEV]
Tožeča stranka je na Okrožnem sodišču v Novem mestu proti toženi stranki vložila tožbo zaradi plačila 2,338.822,00 SIT. Predsednik stvarno in krajevno pristojnega Okrožnega sodišča v Novem mestu pa je dne 31.12.2004 podal predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Tožnik A. A. je namreč mož sodnice Okrajnega sodišča v Novem mestu, B. A. Tako njega kot sodnico poznajo tudi sodniki Okrožnega sodišča v Novem mestu, saj vsi delajo v isti stavbi, število sodnikov obeh sodišč je manjše, poleg tega pa se tudi pogosto družijo na skupnih aktivnostih. Zato bi bilo težko odločati brez občutka osebne prizadetosti.
Predlog ni utemeljen.
Po določbi 67. člena ZPP lahko vrhovno sodišče tudi na predlog pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. V predlogu naveden drugi tehtni razlog naj bi bil v tem, da je tožba sicer vložena na pristojno Okrožno sodišče v Novem mestu, da pa je tožnik zakonec ene od sodnic Okrajnega sodišča v Novem mestu. Vendar pa ta okoliščina sama po sebi ne more biti tehten razlog za delegacijo pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. Ne glede na sedež obeh sodišč, ki je v istem poslopju, gre za dve različni sodišči.
Sklicevanje na delo v istem poslopju in zaradi tega na stike med sodniki različnih stopenj, ne more biti podlaga za prenos pristojnost na Okrožno sodišče izven Novega mesta. Po določbah Zakona o sodniški službi (2. člen) mora namreč sodnik ravnati tako, da ves čas varuje nepristranskost in ugled sodniške službe, kar seveda velja ne glede na morebitna poznanstva med sodniki različnih stopenj. Tudi nobena od pravdnih strank ni predlagala delegacije pristojnosti z navedbo morebitnih utemeljenih razlogov. Zato je bilo treba predlog, ki ga je podalo stvarno in krajevno pristojno sodišče, zavrniti.