Sklep I R 15/2005 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča se zavrne.

[JEDRO] Dejstvo, da je tožnica pred skoraj dvajsetimi leti delala kot administratorka na sodišču, ne zadostuje za utemeljitev predlaganega prenosa, saj po uveljavljani sodni praksi taka okoliščina sama po sebi ne zadostuje niti v primeru, ko je stranka še zaposlena na sodišču.

[OBRAZLOŽITEV] V tej pravdni zadevi zaradi ugotovitve deležev na skupnem premoženju je toženec v odgovoru na tožbo opozoril, da je bilo sporno stanovanje last sodišča in da ima tožnica v Mariboru in na Ptuju zaradi prejšnje zaposlitve zveze, zato dvomi v nepristranskost. Na naroku 20.1.2005 je dodatno pojasnil, da zahteva izločitev obeh okrožnih sodišč v Mariboru in na Ptuju, delegacijo pa je utemeljeval s prejšnjo tožničino zaposlitvijo pri takratnem Temeljnem sodišču v Mariboru ter dejstvom, da je bilo prodajalec stanovanja Ministrstvo za pravosodje. Tožnica je pojasnila, da je na mariborskem sodišču delala kot administratorka od 1975 do 1986. Predlog ni utemeljen. Vrhovno sodišče lahko na podlagi 67. člena ZPP na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. V tej zadevi uveljavljani okoliščini ne sodita med razloge smotrnosti za prenos pristojnosti, pa tudi ne med druge tehtne razloge. Dejstvo, da je tožnica pred skoraj dvajsetimi leti delala kot administratorka na sodišču, ne zadostuje za utemeljitev predlaganega prenosa, saj po uveljavljani sodni praksi taka okoliščina sama po sebi ne zadostuje niti v primeru, ko je stranka še zaposlena na sodišču. Sodnik namreč mora po 2. členu Zakona o sodniški službi pri uresničevanju svojih pravic vselej ravnati tako, da varuje nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled sodniške službe. Zaposlitev tožnice pred dvajsetimi leti zato ne more utemeljevati dvoma v nepristranskost vseh sodnikov iz mariborskega in ptujskega okrožja. Kako naj bi tak dvom utemeljila okoliščina o prejšnjem lastniku stanovanja, glede katerega teče spor o višini solastninskih deležev sedanjih lastnikov, pa toženec niti ne konkretizira. Zato vrhovno sodišče le še dodaja, da je bila prodajalec tega stanovanja Republika Slovenija. Če naj bi okoliščina o prejšnjem lastniku stanovanja vplivala na nepristranskost, potem v tej zadevi ne bi moglo soditi nobeno sodišče v državi. Po vsem obrazloženem je vrhovno sodišče zavrnilo neutemeljen toženčev predlog za prenos pristojnosti.