Sklep II Ips 531/2003 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Revizija se zavrže. Tožnica krije svoje revizijske stroške.

[JEDRO] Za dovoljenost revizije je v premoženjskih sporih načeloma bistvena vrednost spornega predmeta, ki je navedena v tožbi.

[OBRAZLOŽITEV] Sodišče prve stopnje je izdalo zamudno sodbo, da se razveljavi poroštveno razmerje med L.Š. in D. d.d. po poroštveni izjavi z dne 13.4.1999, ki je sestavni del pogodbe o posojilu za tekoče poslovanje z dne 13.4.1999, št. 1994/1 in poroštveni izjavi z dne 3.6.1999, ki je sestavni del pogodbe o posojilu za tekoče poslovanje z dne 3.6.1999, št... ter poroštveno razmerje po dodatku, št. I/99 k posojilni pogodbi z dne 13.10.1999, št... Pritožbeno sodišče je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Tožena stranka je vložila revizijo proti sodbi pritožbenega sodišča zaradi absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 7. in 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka pri odločanju na drugi stopnji (prvi odstavek 339. člena ZPP). Trdi, da je bila tožba nepravilno vročena toženi stranki v odgovor, dejstva, na katera se opira zamudna sodba, pa naj bi bila v nasprotju s "priloženimi dokazi". Po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur.l. RS, št. 2/04 - uradno prečiščeno besedilo) je bila revizija vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožeči stranki, ki je nanjo odgovorila. Revizija ni dovoljena. Tožba na razveljavitev poroštvenega razmerja je bila vložena kot obrambno sredstvo v zadevi z opr. št. Pg 268/2000 v zvezi s tožbenim zahtevkom, ki se je nanašal na denarni znesek 17.915.302,50 SIT. Tožbeni zahtevek, da se razveljavi poroštveno razmerje, se ne nanaša na denarni znesek in je zato za ugotovitev pravice do revizije odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo tožeča stranka navede v tožbi (44. člen v zvezi z 39. členom Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 2/04 - uradno prečiščeno besedilo - ZPP). Tožnica v tožbi ni eksplicitno navedla vrednosti spornega predmeta, ugotovitve vrednosti spornega predmeta pa ni zahtevala niti tožena stranka, čeprav bi to lahko storila, saj ji je bila tožba vročena (primerjaj odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije Up 112/94 z dne 6.3.1996). Odločanje o poroštveni obvezi predstavlja premoženjski spor, v takšnem primeru pa je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1.000.000,00 SIT (drugi odstavek 367. člena ZPP), vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe pa v nobenem primeru ne more presegati v tožbi opredeljene vrednosti spornega predmeta (oziroma na podlagi zahteve tožene stranke ugotovljene sporne vrednosti). Zato v konkretnem primeru ni izpolnjena predpostavka dovoljenosti revizije iz drugega odstavka 367. člena ZPP. Revizijsko sodišče je zato zavrglo nedovoljeno revizijo na podlagi 377. člena ZPP in se z vsebinsko presojo revizije ni ukvarjalo. Odgovor na revizijo ni prispeval k odločitvi o reviziji in zato revizijski stroški tožeče stranke ne predstavljajo stroškov, ki so potrebni za pravdo (prvi odstavek 155. člena ZPP).