Sklep I R 30/2009 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Razlogi, ki jih navaja toženec se ne nanašajo na to, da bi se lažje opravil postopek pred drugim sodiščem, temveč na druge tehtne razloge. Toda razlogi, ki jih navaja toženec, niso utemeljeni, saj gre za odnose med policisti, ki na sodišče ne morejo vplivati. Če sta se pravdni stranki ukvarjali s preganjanjem storilcev kaznivih dejanj, pa tudi ni verjetno, da bi pogosto sodelovali s sodniki pravdnega oddelka, ki je pristojno za odločitev s zadevi.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožnik je vložil tožbo, s katero zahteva plačilo odškodnine zaradi posega v njegovo čast in ugled. Navaja, da je toženec v pismu izjavil, da je kot takratni komandir PP T. prisilil državljanko, da je odstopila od kazenskega pregona, o čemer naj bi govorila vsa PU N., pa tudi domačini, saj je T. majhen kraj in se je novica hitro razširila.

2. Toženec je med pravdo predlagal določitev drugega sodišča in navedel, da sta bili obe pravdni stranki policista, razporejena v organizacijsko enoto PU N. - PP T., pri čemer je bil tožnik komandir, toženec pa je opravljal delo pomočnika komandirja. Oba sta se ukvarjala s pregonom kaznivih dejanj in sta sodelovala tudi s sodiščem v N. Medtem ko se je toženec leta 2006 upokojil, je bil tožnik prestavljen na PP N. Je zelo vpliven in ga poznajo vsi sodniki na sodišču v N. Zato meni, da je podan tehten razlog za določitev drugega sodišča, saj se noben sodnik ne bi želel zameriti tožniku policistu, pa tudi v percepciji javnosti bi bilo lahko omajano načelo nevtralnosti in neodvisnosti sodišča.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP)(1) Vrhovno sodišče Republike Slovenije lahko določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Razlogi, ki jih navaja toženec se ne nanašajo na to, da bi se lažje opravil postopek pred drugim sodiščem, temveč na druge tehtne razloge. Toda razlogi, ki jih navaja toženec, niso utemeljeni, saj gre za odnose med policisti, ki na sodišče ne morejo vplivati. Sodišče je neodvisen organ in ni verjetno, da bi se sodniki bali zameriti tožniku policistu. Če sta se pravdni stranki ukvarjali s preganjanjem storilcev kaznivih dejanj, pa tudi ni verjetno, da bi pogosto sodelovali s sodniki pravdnega oddelka, ki je pristojno za odločitev v zadevi.

---.---

Op. št. (1): Ur. l. RS, št. 26/1999 - 45/2008.