Sklep I R 109/2004 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

[JEDRO] Okrajno sodišče v Ljubljani je že odločalo o predlogu upnice proti dolžniku zaradi izterjave denarne terjatve. Ker je tedaj dolžnik stanoval v Ljubljani, je dovolilo predlagano izvršbo. Po predlogu upnice za nadaljevanje postopka z dodatnim sredstvom izvršbe bi moralo sodišče po tretjem odstavku 34. člena ZIZ odločiti še o tem, saj je tak predlog mogoče podati vse do konca izvršilnega postopka. Nobenega razloga ni bilo, da bi sodišče ponovno preverilo obstoj krajevne pristojnosti in zaradi spremembe dolžnikovega prebivališča zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču v Sežani.

[OBRAZLOŽITEV] Upnica je predlagala izvršbo zaradi izterjave denarne terjatve z dodatnim sredstvom izvršbe: rubežem dolžnikovih denarnih sredstev z računov pri Abanki Vipa d.d. in prenosom na upničin račun. Okrajno sodišče v Ljubljani je v sklepu pod opr. št. 0012 I 2003/17539-4 z dne 20.1.2004 na podlagi prvega odstavka 100. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ, Ur.l. RS, št. 40/04-uradno prečiščeno besedilo) ugotovilo, da ni krajevno pristojno za odločanje v zadevi in je zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču v Sežani, češ da ima dolžnik na njegovem območju stalno prebivališče. Slednje se s tem ni strinjalo, zato je sprožilo tako imenovani negativni kompetenčni spor. Ker ZIZ nima posebnih določil o tem, kako ravna sodišče, ki meni, da ni krajevno pristojno, je treba po pooblastilu iz 15. člena tega zakona uporabiti določbe Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur.l. RS, št. 36/04-uradno prečiščeno besedilo), ki vsebuje določila o rešitvi kompetenčnega spora v poglavju o pristojnosti in sestavi sodišč. V drugem odstavku 25. člena ZPP določa, da odloči o sporu o pristojnosti med sodišči z območja različnih višjih sodišč, vrhovno sodišče. Iz spisa Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. I 97/14358 izhaja, da je to sodišče že odločalo o predlogu upnice proti dolžniku zaradi izterjave terjatve v znesku 140.876,90 tolarjev s pripadajočimi obrestmi. Ker je tedaj dolžnik stanoval v Ljubljani, je s sklepom dne 10.6.1997 dovolilo predlagano izvršbo. Po predlogu upnice za nadaljevanje postopka z dodatnim sredstvom izvršbe bi moralo sodišče po tretjem odstavku 34. člena ZIZ odločiti še o tem, saj je tak predlog mogoče podati vse do konca izvršilnega postopka. Nobenega razloga ni bilo, da bi sodišče ponovno preverilo obstoj krajevne pristojnosti in zaradi spremembe dolžnikovega prebivališča zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču v Sežani. Ker je torej Okrajno sodišče v Ljubljani že dovolilo izvršbo, se po izdaji sklepa o izvršbi po uradni dolžnosti ne more več izreči za nepristojno (drugi odstavek 22. člena ZPP), saj se je krajevna pristojnost že ustalila (tretji odstavek 17. člena ZPP). Zato je pristojno za nadaljevanje izvršbe, ne glede na morebitno spremembo okoliščin, ki nastopijo kasneje.