Sklep II Ips 164/2004 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Revizija se zavrne.

[JEDRO]

Zadržanost stranke, ki ima odvetnika, ni upravičen vzrok za vrnitev v prejšnje stanje, ker je bil zamujen rok za pritožbo.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za vrnitev v prejšnje stanje, njeno pritožbo z dne 3.9.2003 zoper sodbo, s katero je bil zavrnjen njen tožbeni zahtevek, pa zavrglo. Ni ugotovilo nobenega upravičenega vzroka, da tožnikov odvetnik ne bi mogel do 26.8.2003, ko je na podlagi noveliranega tretjega odstavka 83. člena Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94 do 28/00 - ZS) potekel rok za pritožbo, izpolniti naročila svoje stranke in tako do tega datuma sestaviti in vložiti pritožbo. Po 15-dnevnem roku vloženo pritožbo je kot prepozno zavrglo.

Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zoper ta sklep zavrnilo in ga potrdilo. Rok za pravno sredstvo v tej pravdni zadevi je začel teči naslednji dan po vročitvi 10.7.2003 in je do začetka sodnih počitnic 15.7.2003 preteklo 5 dni pritožbenega roka. Med sodnimi počitnicami po omenjeni zakonski določbi tretjega odstavka 83. člena ZS pritožbeni rok ne teče, potem pa je s 16.8.2003 tekel naprej in se tako iztekel 25.8.2003. Kljub zatrjevani izredni zadržanosti je imel tožnik dovolj časa za vložitev pravnega sredstva.

Proti temu sklepu je tožnik vložil revizijo in predlagal, naj vrhovno sodišče sklepa nižjih sodišč razveljavi in s tem šteje pritožbo zoper sodbo kot pravočasno. Trdi, da je imela tožena stranka, ki je bila zadržana do 19.8.2003, na voljo 6 dni za vložitev pritožbe, kar je komaj polovica zakonsko določenega pritožbenega roka. Stranki, ki upravičeno zamudi, je treba omogočiti, da v primernem času opravi zamujeno dejanje. Primerni čas za pritožbo je 15 dni, kar je še vedno polovico manj časa, kot ga ima na voljo sodnik za izdajo sodbe v isti zadevi.

Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni utemeljena.

Stranke smejo opravljati pravdna dejanja osebno ali po pooblaščencu (prvi odstavek 86. člena ZPP). Tožnik se je v tej pravdi odločil za drugo izmed teh možnosti in s splošnim pooblastilom pooblastil odvetnika za zastopanje. Na podlagi takšnega pooblastila ima odvetnik pravico opravljati vsa pravdna dejanja in tako tudi vložiti redno pravno sredstvo (1. točka prvega odstavka 95. člena ZPP). Pravdna dejanja, ki jih opravi pooblaščenec v mejah pooblastila, imajo enak pravni učinek, kakor če bi jih opravila sama stranka (92. člen ZPP). Odvetnik ima pravico uporabiti v mejah zakona in pooblastila vsako pravno sredstvo, za katero misli, da lahko koristi stranki, ki jo zastopa, pri zastopanju stranke pa je dolžan ravnati vestno, pošteno, skrbno ter po načelih odvetniške poklicne etike (11. člen Zakona o odvetništvu, Uradni list RS, št. 18/93 do 24/01).

Na podlagi omenjenih zakonskih določb je bilo na tožnikovem pooblaščencu, da vloži pritožbo, za samo vložitev tega pravnega sredstva pa ni potreboval tožnikovega sodelovanja. V razmerju med njima je moral ravnati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka (drugi odstavek 18. člena ZOR). Že samo sklicevanje na (celo samo delno) zadržnost tožnika samega, ne pa na zadržanost odvetnika razkriva, da ne gre za upravičen vzrok, zaradi katerega bi bilo mogoče dovoliti vrnitev v prejšnje stanje. Torej, zadržanost stranke, ki ima pooblaščenca odvetnika, ni upravičen vzrok za vrnitev v prejšnje stanje, če je bil zamujen rok za pritožbo (prvi odstavek 116. člena ZPP).

Ob takšnem razumevanju instituta vrnitve v prejšnje stanje in vloge pooblaščenca - odvetnika v pravdi ni potrebno odgovarjati na revizijska razglabljanja o tem, ali je bil polovični rok za pritožbo nezadosten za njeno vložitev, nadalje, kako bi sodišče odločilo, če bi se stranka oglasila pri odvetniku zadnji dan pritožbenega roka, ali o neokusni primerjavi z rokom, ki ga ima po zakonu na voljo sodnik za izdajo sodbe.

Odločitev nižjih sodišč, da je predlog za vrnitev v prejšnje stanje neutemeljen in da je pritožba zoper sodbo prepozno vložena, je pravilna, revizijski razlogi pa niso podani. Neutemeljeno revizijo je bilo zato treba zavrniti (378. člen v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP).