Sklep II Ips 110/2004 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Revizija se zavrže.

[JEDRO] Ker v tej zadevi ne gre za nobeno od izjem iz tretjega odstavka 367. člena ZPP, revizijska sporna vrednost pa znaša le 274.961,26 SIT, revizija ne presega mejnega zneska za dovoljenost revizije iz drugega odstavka istega člena.

[OBRAZLOŽITEV] Sodišče prve stopnje je tožencu naložilo, da mora plačati tožnici 274.961,26 SIT s pripadki, sodišče druge stopnje pa je toženčevo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo prve stopnje. Toženec v pravočasni reviziji proti drugostopenjski sodbi smiselno uveljavlja kršitve procesnega in materialnega prava ter zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, da se izpodbijana sodba "vrne v prejšnje stanje oziroma da se zahtevek tožeče stranke zavrne". Revizija je bila vročena tožnici, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije (375. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP; Ur. l. RS, št. 36/2004 - UPB 2). Revizija ni dovoljena. Ker je bila tožba v tej pravdni zadevi vložena pred uveljavitvijo novega ZPP, sodba prve stopnje pa izdana po njegovi uveljavitvi, je treba v skladu s 498. členom novega zakona uporabiti njegove določbe. To velja tudi za vprašanje dovoljenosti revizije, saj to vprašanje ni uvrščeno med izjeme iz 499. člena novega zakona. V premoženjskih sporih je po drugem odstavku 367. člena ZPP revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1,000.000 SIT. Spor zaradi plačila denarne terjatve je premoženjske narave. Ker v tej zadevi tudi ne gre za nobeno od izjem iz tretjega odstavka navedenega člena, revizijska sporna vrednost pa znaša le 274.961,26 SIT, revizija ne presega mejnega zneska za dovoljenost tega izrednega pravnega sredstva. Zato je revizijsko sodišče na podlagi 377. člena ZPP zavrglo nedovoljeno revizijo.