Legislator Case Law & Legislation
Sklep I R 17/2009 ECLI:SI:VSRS:2009:I.R.17.2009 AI generated

Sklep I R 17/2009 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Case Number Sklep I R 17/2009
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date

Legislator summary

AI generated

Med pravdnima strankama je pred Okrožnim sodiščem v Mariboru v teku pravdni postopek zaradi plačila odškodnine. Tožeča stranka je 8. 1. 2009 predlagala prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče, "ki bo o njenih pravicah odločalo neodvisno in nepristransko".

Legislator headnote

AI generated

Sklep I R 17/2009 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije: Tožeča stranka je 8. 1. 2009 predlagala prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče, "ki bo o njenih pravicah odločalo neodvisno in nepristransko".

Keywords

AI generated
right to legal counsel right to fair trial violation of jurisdiction rules maritime surveillance standing of victims proper legal representation
AI generated
Sklep I R 173/2010
V tem postopku pred Okrajnim sodiščem v Mariboru je slednje na podlagi določbe 67.
Sklep I R 111/2007
Če bi v zadevi odločalo pristojno sodišče oziroma sodniki tega sodišča, ki so v pogostih stikih s sodniki, ki se jim očita protipravno ravnanje, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v precepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.
Sklep I R 111/2012
Stališče predlagateljev je, da so podani razlogi za delegacijo pristojnosti, ker naj bi Okrožno sodišče v Mariboru in Višje sodišče v Mariboru sodili nezakonito, arbitrarno in pristransko.
VSRS Sklep I R 50/2026
Dolžnikovi očitki o protizakonitem in nepristranskem sojenju pristojnega sodišča v drugih postopkih pred pristojnim sodiščem, s katerimi dolžnik utemeljuje nezaupanje v pristojno sodišče, kažejo le na njegovo nezadovoljstvo s predhodnimi postopki, kar pa po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča ne more utemeljiti prenosa pristojnosti.
Sklep I R 22/2011
Tožeča stranka z vloženo tožbo pri Okrožnem sodišču v Mariboru zahteva od tožene stranke plačilo odškodnine 156.000,00 EUR s pripadki za škodo, ki naj bi ji nastala zaradi protipravnega ravnanja sodnika tega sodišča in ki je zato Vrhovnemu sodišču predlagalo določitev drugega stvarno pristojnega sodišča za odločanje v tej zadevi z obrazložitvijo, da ne more odločati o odškodninskem zahtevku tožeče stranke sodišče, ki se mu po tožbenih navedbah očita nedopustno ravnanje kot podlaga za zahtevano plačilo odškodnine. Po mnenju predlagatelja je podan razlog za delegacijo pristojnosti v pomenu določbe 67. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja ni pomembno zgolj to, da je nepristransko sojenje dejansko zagotovljeno, temveč se mora odražati tudi navzven. Gre za tako imenovani videz nepristranskosti sojenja.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Med pravdnima strankama je pred Okrožnim sodiščem v Mariboru v teku pravdni postopek zaradi plačila odškodnine. Tožeča stranka je 8. 1. 2009 predlagala prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče, "ki bo o njenih pravicah odločalo neodvisno in nepristransko".

2. Predlog ni utemeljen.

3. Določilo 23. člena Ustave Republike Slovenije predvideva pravico do sodnega varstva, iz katere izhaja tudi zahteva, da sodišče pri postopanju v konkretni zadevi ustvari oziroma ohrani videz nepristranskosti. Po stališču Evropskega sodišča za človekove pravice sta za obstoj nepristranskosti sojenja odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki odloča v konkretni zadevi, kot tudi objektivni kriterij, kjer gre za presojo, ali je sodnik v postopku zagotavljal uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njegovo nepristranskost. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja ni pomembno zgolj to, da je nepristransko sojenje dejansko zagotovljeno, temveč se mora odražati tudi navzven. Gre za tako imenovani videz nepristranskosti sojenja. V nasprotnem primeru sta lahko ogrožena tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristransko sojenje v konkretni zadevi.

4. Pomemben procesni institut, s katerim se zagotavlja ustavna pravica do nepristranskega sojenja, je delegacija pristojnosti (67. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Glavni namen prenosa krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče je sicer v skladu s temeljnim načelom ekonomičnosti zagotoviti večjo smotrnost postopka. Pravni standard "drugih tehtnih razlogov" pa zajema različne druge okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak nanj lahko vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. Tožnikovega dojemanja vodenja postopka kot pristranskega po oceni Vrhovnega sodišča ni mogoče subsumirati kot pojem "drugega tehtnega razloga" iz 67. člena ZPP. Dvom o nepristranskosti konkretnega sodnika pa je lahko razlog za njegovo izločitev (6. točka 70. člena ZPP), ne pa razlog za delegacijo iz razlogov smotrnosti.

5. Ker uveljavljane okoliščine ne utemeljujejo prenosa krajevne pristojnosti, je bilo treba predlog zavrniti.