Sklep II Ips 522/2003 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Revizija se zavrže.

[JEDRO] Revizija ni dovoljena, ker nobeden od izpodbijanih delov pravnomočne sodbe, ki se nanašata na zahtevka, oprta na različno pravno in dejansko podlago, ne presega 1.000.000 SIT.

[OBRAZLOŽITEV] Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora tožena stranka plačati tožnici odškodnino v znesku 1.005.000 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi in pravdnimi stroški. V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in v izpodbijanem obsodilnem delu potrdilo prvostopenjsko sodbo. Proti sodbi sodišča druge stopnje je vložila revizijo tožena stranka. Uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga razveljavitev sodb sodišča druge stopnje in sodišča prve stopnje. Po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 26/99 in 96/2002) je bila revizija vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije. Revizija ni dovoljena. Po drugem odstavku 367. člena ZPP je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1.000.000 SIT. Izhodišče za ugotovitev te vrednosti je vrednost glavnega zahtevka (prvi odstavek 39. člena ZPP). V obravnavanem primeru uveljavlja tožnik dva zahtevka, in sicer zahtevek za povrnitev premoženjske škode in zahtevek za povrnitev nepremoženjske škode. Ta dva zahtevka se ne opirata na isto pravno in dejansko podlago, zato se po drugem odstavku 41. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 39. člena ZPP upošteva kot vrednost spornega predmeta vrednost vsakega posameznega zahtevka. Tako se tudi kot vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe upoštevajo posebej sporni znesek odškodnine za nepremoženjsko škodo in posebej sporni del odškodnine za premoženjsko škodo, ne pa njun seštevek. Tako je treba ugotoviti, da tožena stranka v reviziji izpodbija znesek 900.000 SIT nepremoženjske škode in znesek 105.000 SIT premoženjske škode. V povezavi z 41. členom ZPP torej vrednost vsakega od izpodbijanih delov pravnomočne sodbe ne presega 1.000.000 SIT, kar pomeni, da v tej pravdni zadevi revizija tožene stranke ni dovoljena. Glede na to jo je revizijsko sodišče zavrglo (377. člen ZPP).