Sklep I R 162/2008 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Za odločanje v postopku na prvi stopnji se v tej zadevi določi kot drugo stvarno pristojno sodišče Okrajno sodišče v Ljubljani, sicer pa se predlog zavrne.

[JEDRO] V obravnavanem primeru je odločilnega pomena okoliščina, da je bil postopek za odvzem poslovne sposobnosti udeležencu uveden po uradni dolžnosti in da ga je sprožilo okrajno sodišče, pred katerim teče večina tistih postopkov, v katerih je imenovani udeležen. Če bo o utemeljenosti odvzema njegove poslovne sposobnosti odločalo isto sodišče, bi to lahko zlasti pri udeležencu kot stranki tega postopka vzbudilo vtis pristranskosti, hkrati pa bi moglo negativno vplivati tudi na percepcijo javnosti o nevtralnosti in s tem objektivni nepristranskosti odločanja v postopku pred sodiščem, ki je po uradni dolžnosti tudi uvedlo oziroma sprožilo postopek.

[OBRAZLOŽITEV] Potem ko je bil pred Okrajnim sodiščem v ... s sklepom N 44/2008 z dne 27.10.2008 po uradni dolžnosti uveden postopek za odvzem poslovne sposobnosti A. A., je slednji 11.11.2008 vložil predlog za določitev drugih stvarno pristojnih sodišč prve in druge stopnje za postopanje in odločanje v tej zadevi. V predlogu obširno opisuje predvsem svoje nezadovoljstvo z odločitvami in postopanjem sodnikov sicer stvarno in krajevno pristojnih sodišč prve in druge stopnje v veliki večini dosedanjih postopkov, v katerih je bil udeležen kot stranka. Predlog je delno utemeljen. Po določbi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 73/2007 - UPB in št. 45/2008) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. V obravnavanem primeru je odločilnega pomena okoliščina, da je bil postopek za odvzem poslovne sposobnosti udeležencu A. A. uveden po uradni dolžnosti in da ga je sprožilo Okrajno sodišče v ..., pred katerim teče večina tistih postopkov, v katerih je imenovani udeležen. Če bo o utemeljenosti odvzema njegove poslovne sposobnosti odločalo isto sodišče, bi to lahko zlasti pri udeležencu kot stranki tega postopka vzbudilo vtis pristranskosti, hkrati pa bi moglo negativno vplivati tudi na percepcijo javnosti o nevtralnosti in s tem objektivni nepristranskosti odločanja v postopku pred sodiščem, ki je po uradni dolžnosti tudi uvedlo oziroma sprožilo postopek. Zato je Vrhovno sodišče udeleženčevemu predlogu za prenos pristojnosti ugodilo v delu, ki se nanaša na postopanje in odločanje na prvi stopnji ter za vodenje postopka na tej stopnji v obravnavani zadevi določilo Okrajno sodišče v Ljubljani. Neutemeljeno pa je udeleženčevo prizadevanje za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča za odločanje na drugi stopnji v tej zadevi - zlasti že v stadiju postopka, ko še ni znano ali bo do postopka na drugi stopnji sploh prišlo. Sicer pa je treba obstoj pogojev za uporabo določbe 67. člena ZPP vselej presojati le v okviru okoliščin konkretnega postopka. Zato ni mogoče uvrstiti med razloge za delegacijo pristojnosti morebitnega odklonilnega odnosa stranke do sodnikov določenega (določenih) sodišča (sodišč), pavšalno podkrepljenega z njenim nezadovoljstvom s postopanjem in odločanjem stvarno in krajevno pristojnih sodišč v drugih sodnih postopkih, v katerih je bila udeležena kot stranka, saj preizkus formalne in materialne pravilnosti odločitev teh sodišč v (drugih) postopkih ne more biti predmet presoje v postopku o predlogu za prenos pristojnosti po določbi 67. člena ZPP. To pomeni, da je bilo treba predlog udeleženca v delu za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča za postopanje in odločanje na drugi stopnji v tej zadevi zavrniti.