Sklep II Ips 702/2003 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Revizija se zavrže.

[JEDRO] Vrednost spora v obravnavanem primeru je enaka znesku, ki predstavlja odstotek odgovornosti za nastalo škodo, ta pa ne presega vrednosti iz drugega odstavka 367. člena ZPP.

[OBRAZLOŽITEV] Sodišče prve stopnje je z vmesno sodbo razsodilo, da je tožena stranka do 20 odstotkov odgovorna za škodo, ki je tožniku nastala v prometni nesreči dne 6.8.1990, tožnik sam pa trpi odgovornost za škodo v višini 80 odstotkov. Višje sodišče je delno ugodilo pritožbi tožeče stranke in spremenilo sodbo sodišča prve stopnje tako, da je tožena stranka odgovorna za nastalo škodo v višini 40 odstotkov, tožnik pa le 60 odstotkov. V ostalem delu je pritožbo tožeče stranke, v celoti pa pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Zoper tako pravnomočno sodbo je tožena stranka vložila pravočasno revizijo, v kateri uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava in predlaga revizijskemu sodišču, naj spremeni izpodbijano sodbi in tožbeni zahtevek v celoti zavrne. Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu RS (375. člen Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 36/2004 - prečiščeno besedilo, ZPP). Revizija ni dovoljena. Predmet revizijskega izpodbijanja je vmesna sodba sodišča prve stopnje, ki je postala pravnomočna s sodbo sodišča druge stopnje tako, da je odgovornost za nastalo škodo porazdeljena med pravdni stranki v razmerju 60 odstotkov tožnik sam in 40 odstotkov tožena stranka, ki je vložila revizijo. Cela denarna vrednost tožbenega zahtevka znaša 2,300.000 SIT. V drugem odstavku 367. člena ZPP je določeno, da je revizija v premoženjskih sporih dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega vrednost 1,000.000 tolarjev. Vrednost spora je v obravnavanem primeru enaka znesku, ki predstavlja odstotek odgovornosti za nastalo škodo. Ob postavljenem tožbenem zahtevku to pomeni, da znaša višina izpodbijanega dela pravnomočne sodbe 920.000 tolarjev, kar je manj, kot je zakonsko predpisana meja za dovoljenost revizije. Nedovoljeno revizijo je zato moralo revizijsko sodišče zavreči (377. člen ZPP).