Sklep I R 31/2004 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Predlogu za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča se ne ugodi.

[JEDRO] Pomemben element pri odločitvi, ali so okoliščine, ki bi utegnile utemeljiti delegacijo pristojnosti, res tehtne in smotrne, je namreč tudi narava postopka, ki je uveden pri krajevno pristojnem sodišču. V obravnavanem primeru gre za izvršbo in uporabo določb Zakona o izvršbi in zavarovanju, pri katerih pa imajo izhodiščne okoliščine za odločanje predvsem objektivno naravo.

[OBRAZLOŽITEV] Upnica N. d.d. je proti dolžnici M.Č. vložila predlog za izvršbo zaradi izterjave dolga v znesku 4.539.988,70 SIT pri stvarno in krajevno pristojnem Okrajnem sodišču v Velenju. Okrajno sodišče v Velenju je poslalo predlog za določitev drugega krajevno pristojnega sodišča po določbi 67. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Dolžnica je sestrična sodnice krajevno pristojnega sodišča A.A., kar naj bi bil tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, da postopa v zadevi. Pri tem se predlagajoče sodišče sklicuje tudi na večje število drugih zadev, v katerih je bilo že ugodeno predlogu za delegacijo. Predlog ni utemeljen. Vrhovno sodišče lahko na podlagi 67. člena ZPP na predlog stranke ali sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. V okvir navedenih drugih tehtnih razlogov je načeloma mogoče uvrstiti tudi bližnje sorodstveno razmerje udeležencev sodnega postopka s sodnikom krajevno pristojnega sodišča. To je namreč okoliščina, ki bi utegnila vzbuditi dvom v nepristranost odločanja. V obravnavanem primeru je sicer ugotovljeno, da je dolžnica sorodnica ene od sodnic stvarno in krajevno pristojnega sodišča, vendar pa ta okoliščina sama po sebi še ne more utemeljiti prenosa pristojnosti na drugo sodišče. Pomemben element pri odločitvi, ali so okoliščine, ki bi utegnile utemeljiti delegacijo pristojnosti, res tehtne in smotrne, je namreč tudi narava postopka, ki je uveden pri krajevno pristojnem sodišču. V obravnavanem primeru gre za izvršbo in uporabo določb Zakona o izvršbi in zavarovanju, pri katerih pa imajo izhodiščne okoliščine za odločanje predvsem objektivno naravo. Glede na naravo spora, torej ugotovljeno sorodstveno razmerje ne more tako pomembno vplivati na potek postopka, da bi bilo mogoče sprejeti tezo, da bi navedeno razmerje pri udeležencih izvršilnega postopka lahko vzbudilo dvom v nepristranost odločanja. Ob tem tudi ni mogoče prezreti okoliščine, da nobeden od udeležencev izvršilnega postopka ne predlaga delegacije pristojnosti. Opisani razlogi torej utemeljujejo zavrnitev predloga za določitev drugega krajevno pristojnega sodišča.