Sklep II Ips 618/2003 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Revizija se zavrže.

[JEDRO]

Sodba postane pra-vnomočna, če se v določenem delu s pritožbo ne izpodbija. Revizija je tako vložena zoper del zahtevka, ki je postal pravnomočen s potekom pritožbenega roka. To pa pomeni, da ni dovoljena (niti potrebna).

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku v višini 2,100.000 SIT glavnice s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo. Pritožila se je tožena stranka in sicer v delu, ki presega 1,500.000 SIT glavnice - torej za 600.000 SIT. Sodba sodišča je postala pravnomočna v neizpodbijanem delu. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi tožene stranke in odškodnino znižalo na 1,350.000 SIT.

Revizijo je pravočasno vložila tožeča stranka in v njej uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava. Sodišče druge stopnje je pri svoji odločitvi preseglo obseg izpodbijanja v pritožbi. Tožena stranka je izrecno navedla, da vlaga pritožbo zoper odločitev, kolikor dosojena odškodnina presega 1,500.000 SIT. Do te višine je torej sodba sodišča prve stopnje postala pravnomočna in sodišče druge stopnje ne bi smelo dosojene odškodnine znižati pod tem zneskom. V taki odločitvi tožeča stranka vidi bistveno kršitev določb pravdnega postopka in terja od revizijskega sodišča odločitev, ki bo upoštevala obseg izpodbijanja na drugi stopnji. Tožeča stranka vlaga revizijo tudi zoper odločitev o pravdnih stroških in predlaga, da revizijsko sodišče odmeri take pravdne stroške, kot jih je sodišče prve stopnje.

Revizija je bila vročena nasprotni stranki in Vrhovnemu državnemu tožilstvu RS (375. člen Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 36/2004 - prečiščeno besedilo, ZPP).

Revizija ni dovoljena.

V drugem odstavku 367. člena ZPP je določeno, da je revizija v premoženjskih sporih dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1,000.000 tolarjev. V obravnavanem primeru je sodba sodišča prve stopnje postala pravnomočna glede zahtevka do višine 1,500.000 tolarjev ne glede na odločitev sodišča druge stopnje. Pravočasna pritožba je ovira, da sodba postane pravnomočna v tistem delu, v katerem se s pritožbo izpodbija (drugi odstavek 333. člena ZPP). Povedano drugače: sodba postane pravnomočna, če se v določenem delu s pritožbo ne izpodbija. Revizija je tako vložena zoper del zahtevka, ki je postal pravnomočen s potekom pritožbenega roka. To pa pomeni, da ni dovoljena (niti potrebna).

Sklep o pravdnih stroških ni sklep, s katerim bi se postopek končal. Zoper tak sklep revizija ni dovoljena (primerjaj 384. člen ZPP). Tudi v tem delu tako revizija ni dovoljena.

Revizijsko sodišče je moralo nedovoljeno revizijo zavreči (377. člen ZPP), ker tega ni storilo že sodišče prve stopnje (374. člen ZPP).