VSRS Sklep II DoR 153/2026 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Predlog se zavrne.

[OBRAZLOŽITEV]

Tožnik in toženec sta leta 2009 sklenila tri posojilne pogodbe za skupno 41.500 EUR. Posojilo naj bi toženec vrnil do 21. 5. 2009 (eno posojilo) oziroma 10. 6. 2009 (dve posojili). Tožnik je leta 2021 vložil tožbo za plačilo (vračilo) izposojenega zneska. Toženec je trdil, da je ves denar tožniku že vrnil in da je tožnik to pozabil. Podredno se je skliceval na zastaranje obveznosti.

Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku ugodilo (z izjemo odpovedanemu delu zahtevka za plačilo 2000 EUR). Pojasnilo je, da je toženčeva obveznost sicer leta 2016 zastarala, a je s svojimi SMS sporočili pripoznal zastarano obveznost.

Sodišče druge stopnje je toženčevo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Zaključilo je, da do zastaranja sploh ni prišlo, saj je bilo pravočasno pretrgano.

Toženec je zoper odločitev sodišča druge stopnje vložil predlog za dopustitev revizije. Predlaga dopustitev revizije zaradi odločitve o naslednjih vprašanjih:

"1. Ali je pripoznava zastarane terjatve po 341. členu OZ, glede na strožje obličnostne zahteve, lahko veljavna, če je dana preko telefonskega sporočila brez lastnoročnega podpisa dolžnika?

2. Ali je pripoznavo zastarane terjatve po 341. členu OZ, glede na strožje obličnostne zahteve, mogoče razbrati iz celostne obravnave izmenjanih telefonskih sporočil med upnikom in dolžnikom?

3. Ali sta Višje sodišče v Ljubljani in Okrožno sodišče v Ljubljani ravnali materialnopravno pravilno s tem, ko sta zavzeli stališče, da pripoznava zastarane terjatve izhaja že iz same telefonske komunikacije, ki je potekala med pravdnima strankama, kljub temu da se tožena stranka kot dolžnica takšne izjave ni lastnoročno podpisala?

4. Ali sta Višje sodišče v Ljubljani in Okrožno sodišče v Ljubljani ravnalo materialnopravno pravilno s tem, ko sta telefonsko komunikacijo med pravdnima strankama označili kot jasno, nedvoumno in pisno izjavo, s katero naj bi tožena stranka pripoznala zastarano obveznost in se s tem odpovedala zastaranju?

5. Ali za veljavnost pripoznave dolga po 364. členu Obligacijskega zakonika (OZ), s katero se pretrga zastaralni rok in pripoznavo zastarane terjatve po 341. členu OZ po sodni praksi obstajajo enaki pogoji, ali pa je ta instituta potrebno ločevati?

6. Ali je kot elektronska sporočila skladno z določbami Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (ZEPEP) potrebno šteti tudi telefonska sporočila?"

Predlog ni utemeljen.

Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna.

Vrhovno sodišče je ocenilo, da v obravnavani zadevi zahteve iz določbe prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjene, in je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).