Supreme Court allows review regarding concurrent application of special payment law and general tort liability rules.

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je materialnopravno pravilno izhodišče višjega sodišča v izpodbijani sodbi, da se lahko v primeru neodobrenih plačilnih transakcij, za katere Zakon o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih kot specialni predpis izrecno ureja porazdelitev odgovornosti med ponudnikom in uporabnikom plačilnih storitev, glede odgovornosti za isto škodo dodatno in vzporedno uporabijo splošna pravila poslovne odškodninske odgovornosti iz Obligacijskega zakonika.

[JEDRO]

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je materialnopravno pravilno izhodišče višjega sodišča v izpodbijani sodbi, da se lahko v primeru neodobrenih plačilnih transakcij, za katere Zakon o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih kot specialni predpis izrecno ureja porazdelitev odgovornosti med ponudnikom in uporabnikom plačilnih storitev, glede odgovornosti za isto škodo dodatno in vzporedno uporabijo splošna pravila poslovne odškodninske odgovornosti iz Obligacijskega zakonika.

[OBRAZLOŽITEV]

Tožnico je 9. 6. 2022 poklicala neznana oseba in se ji predstavila kot Microsoftova podpora. Od nje je zahtevala različne podatke in uspela je pridobiti nadzor nad njenim računalnikom. Odtegnjena so ji bila vsa denarna sredstva na transakcijskem računu, odprtem pri toženki, in sicer v treh zaporednih nakazilih: 2 EUR, 29.999 EUR in 43.900 EUR. Tožnica je od toženke zahtevala vračilo teh sredstev. Trdila je, da bančna uslužbenka kljub pozivu tožničinega moža, naj blokira njene kartice in račun, ni postopala ustrezno, da se sporna nakazila ne bi izvedla. Toženka je ugovarjala, da je tožnica sama odobrila ta nakazila in da je bančna uslužbenka blokirala tožničine kartice.

Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo. Presodilo je, da je nastala škoda posledica tožničinega lastnega, hudo malomarnega ravnanja.

Sodišče druge stopnje je po izvedbi pritožbene obravnave delno ugodilo tožničini pritožbi ter ji prisodilo polovico vtoževanega zneska (36.950,50 EUR) in polovico stroškov postopka. Zaključilo je, da čeprav je toženkina odgovornost na podlagi Zakona o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih zaradi tožničine hude malomarnosti izključena, ji toženka odgovarja na podlagi Obligacijskega zakonika, saj njena uslužbenka ni ravnala dovolj skrbno. Tožnici je zaradi skrajne nepazljivosti pripisalo 50% soprispevek.

Toženka je zoper odločitev sodišča druge stopnje vložila predlog za dopustitev revizije. Predlaga dopustitev revizije zaradi odločitve o naslednjih vprašanjih:

Ali je materialnopravno pravilno izhodišče Višjega sodišča v Izpodbijani sodbi, da se lahko v primeru neodobrenih plačilnih transakcij, za katere Zakon o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih ("ZPlaSSIED") kot specialni predpis (lex specialis) izrecno ureja porazdelitev odgovornosti med ponudnikom in uporabnikom plačilnih storitev, glede odgovornosti za isto škodo dodatno in vzporedno uporabijo splošna pravila poslovne odškodninske odgovornosti iz Obligacijskega zakonika ("OZ")?

Ali je materialnopravno pravilno izhodišče Višjega sodišča v Izpodbijani sodbi, da je kljub ugotovljeni hudi malomarnosti uporabnika plačilnih storitev glede neizpolnitve obveznosti v zvezi s plačilnim instrumentom po 132. členu ZPlaSSIED, ki predstavlja samostojen razbremenilni razlog, dopustno uporabiti pravila o deljeni odgovornosti po OZ (244. člen OZ v zvezi z 171. členom OZ), in ponudniku plačilnih storitev naložiti delno povračilo škode?

Ali je materialno pravilna odločitev Višjega sodišča o obstoju in višini soprispevka tožene stranke k nastanku škode v Izpodbijani sodbi?

Ali je Višje sodišče s tem, ko v Izpodbijani sodbi ni obrazložilo odstopa od zakonskega režima odgovornosti za neodobrene plačilne transakcije po ZPlaSSIED in je hkrati ugotovilo obstoj razbremenilnega razloga po določbah ZPlaSSIED in odgovornost tožene stranke na podlagi pravil o deljeni odgovornosti iz OZ, kršilo standard obrazloženosti sodne odločbe in s tem storilo (absolutno) bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP?

Ali je Višje sodišče s tem, ko je v pritožbenem postopku spremenilo pravno podlago in o odgovornosti tožene stranke za neodobreno plačilno transakcijo presojalo na podlagi pravil o poslovni odškodninski odgovornosti in pravil o deljeni odgovornosti iz OZ, toženi stranki pa v zvezi s tem ni bila dana možnost izjave, kršilo prepoved sodbe presenečenja in s tem storilo (absolutno) bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP?

Predlog je utemeljen v obsegu, opredeljenem v izreku tega sklepa.

Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so glede vprašanja, opredeljenega v izreku tega sklepa, podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), in je zato v tako začrtanem obsegu revizijo dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).

Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).