Legislator Case Law & Legislation
DE FR IT EN
Analyze in Legislator
VSRS Sklep I R 50/2026 ECLI:SI:VSRS:2026:I.R.50.2026 AI generated

VSRS Sklep I R 50/2026 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Case Number VSRS Sklep I R 50/2026
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Open official source Machine-readable Markdown (.md)

Legislator summary

AI generated

Dolžnikovi očitki o protizakonitem in nepristranskem sojenju pristojnega sodišča v drugih postopkih pred pristojnim sodiščem, s katerimi dolžnik utemeljuje nezaupanje v pristojno sodišče, kažejo le na njegovo nezadovoljstvo s predhodnimi postopki, kar pa po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča ne more utemeljiti prenosa pristojnosti.

Legislator headnote

AI generated

VSRS Sklep I R 50/2026 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije: Na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Med druge tehtne razloge sodna praksa uvršča tudi zahtevo po objektivni nepristranskosti sodišča. Zato so s pojmom "drugi tehtni razlogi" po ustaljeni sodni praksi zajete predvsem okoliščine, ki vzbujajo dvom v nepristranskost sodišča kot takega, torej okoliščine, zaradi katerih bi pri razumnem človeku in v očeh javnosti na vse sodnike pristojnega sodišča lahko padla senca dvoma v njihovo nepristranskost pri odločanju v konkretni zadevi.

Keywords

AI generated
violation of foreign territorial sovereignty serious defect in foreign proceedings coastal pollution Dublin transfer to Croatia improved country conditions forfeiture under international sanctions
AI generated
VSRS Sklep I R 120/2022
Tožnik meni, da je Okrajno sodišče v Mariboru izrazito pristransko naravnano zoper njega in da odloča izrecno v njegovo škodo ter zato predlaga, naj Vrhovno sodišče določi drugo stvarno pristojno sodišče za odločanje v tej zadevi. Trdi, da je pri Okrajnem sodišču v Mariboru vložil tožbo I 1148/2020, o kateri Okrajno sodišče v Mariboru sploh ne odloča in ne obravnava. Vložil je tudi nadzorstveno pritožbo, vendar jo je predsednica Okrajnega sodišča zavrnila. Vložil naj bi tudi tožbo v postopku I 1591/2019, o kateri sodišče prav tako ne odloča. Tudi tu naj bi bila vložena nadzorstvena pritožba, a je bila zavrnjena. Predsednica torej očitno ščiti svoje sodelavce. Nato se sklicuje še na dva nepravdna postopka, kjer naj bi se višji sodniki tudi ne ozirali na predlog za prenos krajevne pristojnosti. Dalje trdi, da je zaradi protizakonitega in pristranskega sojenja vložil tožbo zoper Republiko Slovenijo, prav tako Specializirano tožilstvo preiskuje ravnanje Okrožnega sodišča v Mariboru, Višjega sodišča v Mariboru in Okrajnega sodišča v Mariboru.
VSM Sklep R 36/2020
Okrajno sodišče v Mariboru je na podlagi 25.
Sklep I R 111/2007
Če bi v zadevi odločalo pristojno sodišče oziroma sodniki tega sodišča, ki so v pogostih stikih s sodniki, ki se jim očita protipravno ravnanje, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v precepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.
VSRS Sklep I R 183/2022
Pred Okrajnim sodiščem v Mariboru je v teku pravdni postopek zaradi izpodbijanja sklepa o izključitvi iz društva.
VSRS Sklep I R 7/2020
Pred Okrajnim sodiščem v Mariboru je v teku pravdni postopek, v katerem tožnik od toženca zahteva povračilo škode, ki jo je utrpel kot posledico škodnega dogodka – kaznivega dejanja, ko ga je toženec naklepoma hudo telesno poškodoval. Tožnik je v vlogi z dne 26. 11. 2019 poleg izločitve sodnika iz razloga po 6. točki 70. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predlagal tudi prenos krajevne pristojnosti na podlagi 67. člena ZPP. Predlog za prenos pristojnosti tožnik utemeljuje z dejstvom, da je partnerka toženca zaposlena na Okrajnem sodišču v Mariboru in da je zoper njo (ter toženčevo hčerko) vložil kazensko ovadbo, ker naj bi v kazenskem postopku, ki je tekel zoper toženca zaradi storitve kaznivega dejanja hude telesne poškodbe po prvem odstavku 123. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) na škodo tožnika in se je zaključil s pravnomočno obsodilno sodbo, krivo pričala v korist toženca in naj bi s tem storila kaznivo dejanje krive izpovedbe po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 284. člena KZ-1. Kot navaja tožnik, se je kazenski postopek zoper njo najprej vodil pred Okrožnim sodiščem v Mariboru, kasneje pa je bila zadeva odstopljena Okrožnemu sodišču na Ptuju. Po mnenju tožnika toženčeva partnerka zaradi vložene kazenske ovadbe goji zamere do tožnika in njegovega pooblaščenca, zato je podan dvom o videzu nepristranskosti celotnega Okrajnega sodišča v Mariboru. Tožnik predlaga, da se zato krajevna pristojnost iz Okrajnega sodišča v Mariboru prenese na katerokoli drugo stvarno pristojno sodišče zunaj območja Višjega sodišča v Mariboru.

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Dolžnikovi očitki o protizakonitem in nepristranskem sojenju pristojnega sodišča v drugih postopkih pred pristojnim sodiščem, s katerimi dolžnik utemeljuje nezaupanje v pristojno sodišče, kažejo le na njegovo nezadovoljstvo s predhodnimi postopki, kar pa po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča ne more utemeljiti prenosa pristojnosti.

Prav tako dejstvo, da je dolžnik vložil tožbo zoper RS zaradi domnevnega protizakonitega in pristranskega sojenja mariborskih sodišč, ne utemeljuje prenosa pristojnosti v vseh dolžnikovih postopkih pred pristojnim sodiščem, ampak le v tistem, v katerem bi isto sodišče presojalo o protipravnosti svojega ravnanja.

[OBRAZLOŽITEV]

V izvršilnem postopku zaradi izterjave 11.773,96 EUR s pripadki je dolžnik že tretjič vložil predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Tokrat v predlogu pristojnemu sodišču očita, da protizakonito in pristransko vodi postopke ter dolžniku škoduje. Konkretno izpostavlja postopek postavitve odrasle osebe pod skrbništvo (N 218/2021) in izvršilni postopek (I 1148/2020), v katerih bi se moralo po mnenju dolžnika pristojno sodišče zaradi pristranskosti izločiti po uradni dolžnosti. Dodaja, da je Višje sodišče v Mariboru 3. 2. 2026 izdalo sklep Su 131/2026, s katerim je ugodilo predlogu za izločitev predsednice Okrožnega sodišča v Mariboru v zvezi z odločanjem v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči Bpp 2470/2025, in sicer z obrazložitvijo, da dolžnikova tožba zoper RS zaradi domnevnega protizakonitega in pristranskega sojenja mariborskih sodišč, ki je obravnavana pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, predstavlja okoliščino, ki bi lahko vzbudila dvom v videz nepristranskosti sodišča. Ker je pristojno sodišče organizacijska enota Okrožnega sodišča v Mariboru in zaradi zatrjevanega protizakonitega in pristranskega vodenja postopkov v drugih zadevah pristojnega sodišča, dolžnik meni, da so podani tehtni razlogi za prenos pristojnosti.

Predlog ni utemeljen.

Na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Med druge tehtne razloge sodna praksa uvršča tudi zahtevo po objektivni nepristranskosti sodišča. Zato so s pojmom "drugi tehtni razlogi" po ustaljeni sodni praksi zajete predvsem okoliščine, ki vzbujajo dvom v nepristranskost sodišča kot takega, torej okoliščine, zaradi katerih bi pri razumnem človeku in v očeh javnosti na vse sodnike pristojnega sodišča lahko padla senca dvoma v njihovo nepristranskost pri odločanju v konkretni zadevi.

Okoliščin, ki jih v predlogu navaja dolžnik, ni mogoče umestiti pod "drug tehten razlog" v smislu 67. člena ZPP. Dolžnikovi očitki o protizakonitem in nepristranskem sojenju pristojnega sodišča v drugih postopkih pred pristojnim sodiščem, s katerimi dolžnik utemeljuje nezaupanje v pristojno sodišče, kažejo le na njegovo nezadovoljstvo s predhodnimi postopki, kar pa po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča 1 ne more utemeljiti prenosa pristojnosti. Tudi sicer gre za neizkazana zatrjevanja, 2 iz katerih ne izhaja, da vsi sodniki pristojnega sodišča ne bi mogli prosto odločati po svoji vesti. Dvom v pravilnost vodenja postopkov in materialnopravnega odločanja posameznih sodnikov lahko stranka odpravi z vložitvijo rednih in izrednih pravnih sredstev.

Prav tako dejstvo, da je dolžnik vložil tožbo zoper RS zaradi domnevnega protizakonitega in pristranskega sojenja mariborskih sodišč, ne utemeljuje prenosa pristojnosti v vseh dolžnikovih postopkih pred pristojnim sodiščem, ampak le v tistem, v katerem bi isto sodišče presojalo o protipravnosti svojega ravnanja. 3 Tega dolžnikovo sklicevanje na sklep Su 131/2026 z dne 3. 2. 2026, s katerim je Višje sodišče v Mariboru v upravnem postopku ugodilo predlogu za izločitev predsednice Okrožnega sodišča v Mariboru v zvezi z odločanjem v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči Bpp 2470/2025, ne spremeni.

Ker iz zgoraj navedenih razlogov predlog za prenos pristojnosti na drugo sodišče ni utemeljen, ga je Vrhovno sodišče zavrnilo.

1 Primerjaj npr. odločitve Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v zadevah I R 21/2012 z 9. 2. 2012, I R 173/2025 s 5. 11. 2025 in I R 5/2026 s 4. 2. 2026.

2 Glede konkretno izpostavljenih postopkov ne gre prezreti, da je vrhovno sodišče s sklepom I R 187/2021 z 12. 1. 2022 zavrnilo dolžnikov predlog za prenos pristojnosti v zadevi N 218/2021, medtem ko dolžnik v zvezi z zadevo I 1148/2020 niti ne zatrjuje, da bi tak predlog podal.

3 Glej zadevo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I R 41/2026 s 1. 4. 2026.