Sklep Cp 19/2003 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO] Same višine preživnine v postopku za priznanje tuje sodbe ni mogoče preizkušati ker ZMZPP uzakonja sistem omejenega preizkusa, po katerem se ugotavlja le, ali so bile pri izdaji obravnavane sodbe izpolnjene z zakonom določene predpostavke, vsebinsko pa le glede vprašanja, ali sodba nasprotuje pravnemu redu Republike Slovenije.

[OBRAZLOŽITEV] Sodišče prve stopnje je priznalo veljavnost pravnomočne sodbe Občinskega sodišča v Aranđelovcu, opr. št. P - št.18/95 z dne 18.5.1995, s čemer je priznalo razvezo zakonske zveze med udeležencema in odločilo, da se njun mladoletni sin M. V. roj. 10.9.1993, dodeli v varstvo, vzgojo in preživljanje materi A. V., V. V. pa mora plačevati za preživljanje mladoletnega sina mesečno po 20 % svojega osebnega dohodka, ki ga uresničuje v Inštitutu ... Beograd. Proti temu sklepu je ugovarjal nasprotni udeleženec, toda sodišče prve stopnje je njegov ugovor zavrnilo. Proti drugemu sklepu se je pravočasno pritožil nasprotni predlagatelj in sicer samo proti priznanju tistega dela sodbe, ki se nanaša na plačilo preživnine. Še vedno trdi, da določitev preživnine v odstotku od plače nasprotnega udeleženca nasprotuje pravnemu redu Republike Slovenije. Na slovenskem ozemlju se preživnine določajo v denarnih zneskih in valorizirajo glede na rast življenjskih stroškov. Zato pritožnik meni, da mora biti preživninska obveznost določena v skladu s potrebami upravičenca in se zvišuje z rastjo življenjskih stroškov. Preživnina, ki je določena v odstotku od plače zavezanca, je nedoločena in za zavezanca nevarna, ker mu ne zagotavlja pravne varnosti. V Sloveniji je dohodek na prebivalca večkrat višji kot v deželi preživninskega upravičenca, zato bi priznanje odločbe omogočalo, da bi se preživninski upravičenec okoristil s preživnino, ki bi bila znatno višja od njegovih potreb. Pritožba ni utemeljena. Nasprotni udeleženec se ne pritožuje v zvezi z razvezo in dodelitvijo sina v varstvo, vzgojo in preživljanje materi, zato morebitna izključna pristojnost sodišča Republike Slovenije po drugem odstavku 97. člena Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (ZMZPP, Uradni list RS, št. 56/99) ni ovira za priznanje sodne odločbe. Nasprotni udeleženec se pritožuje samo v zvezi s tistim delom sodbe, ki se nanaša na preživnino. Toda sodišče prve stopnje je v sklepu, s katerim je zavrnilo njegov ugovor, pravilno pojasnilo, da določitev preživnine v odstotkih od plače nasprotnega udeleženca res ni v skladu s sodno prakso, ni pa v nasprotju z javnim redom v Republiki Sloveniji (100. člen ZMZZP). Prilagojena je nestabilnim monetarnim razmeram v ZRJ, ni pa v nasprotju z 79. členom Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Same višine preživnine pa v postopku za priznanje tuje sodbe ni mogoče preizkušati ker ZMZPP uzakonja sistem omejenega preizkusa, po katerem se ugotavlja le, ali so bile pri izdaji obravnavane sodbe izpolnjene z zakonom določene predpostavke, vsebinsko pa le glede vprašanja, ali sodba nasprotuje pravnemu redu Republike Slovenije. Slovensko sodišče torej ne preizkuša, ali je tuje sodišče v postopku pravilno ugotovilo dejansko stanje in tudi ne, ali je o zadevi materialnopravno pravilno odločilo. Okoliščine, ki jih nasprotni udeleženec navaja v pritožbi, posegajo v dejanska in materialna vprašanja, zato jih v tem postopku ne more uveljavljati.