VSRS Sklep II DoR 139/2026 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Predlog se zavrže.

[JEDRO]

Nasprotni udeleženec in prvi udeleženec predloga nista vložila po pooblaščencu, ki je odvetnik, temveč sama. Nista zatrjevala, niti izkazala, da bi imela opravljen pravniški državni izpit. Za vložitev predloga torej nimata postulacijske sposobnosti.

[OBRAZLOŽITEV]

Nasprotni udeleženec je v svojem imenu in v imenu prvega udeleženca v zemljiškoknjižnem postopku vložil pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje. Sodišče druge stopnje je to pritožbo, kolikor se nanaša na prvega udeleženca, s sklicevanjem na 125.c člen in 1. točko drugega odstavka 161. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1), zavrglo, glede nasprotnega udeleženca pa jo je zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.

V zvezi s to odločitvijo sta nasprotni udeleženec in prvi udeleženec pri Vrhovnem sodišču vložila laično vlogo, naslovljeno "Pritožba zoper sklep opr. št. CDn180/2025 Višjega sodišča v Kopru z dne 24. 10. 2025". Vrhovno sodišče jo je, ob upoštevanju tretjega odstavka 384. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), v delu, ki se nanaša na odločitev o zavrženju pritožbe, odstopilo sodišču prve stopnje. To pa jo je kot revizijo zaradi pomanjkanja postulacijske sposobnosti zavrglo. Odločitev je že pravnomočna.

V delu, v katerem se nanaša na odločitev o zavrnitvi pritožbe, je Vrhovno sodišče vlogo glede na njeno vsebino obravnavalo kot predlog za dopustitev revizije. Gre namreč za edino (izredno) pravno sredstvo, ki ga udeleženci postopka ob izpolnitvi zakonskih pogojev pri Vrhovnem sodišču lahko vložijo zoper pravnomočno odločbo sodišča druge stopnje.

Predlog ni dovoljen.

Udeleženec lahko v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, razen če ima sam ali njegov zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit (tretji in četrti odstavek 86. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) in drugim odstavkom 120. člena ZZK-1). Nasprotni udeleženec in prvi udeleženec predloga nista vložila po pooblaščencu, ki je odvetnik, temveč sama. Nista zatrjevala, niti izkazala, da bi imela opravljen pravniški državni izpit. Za vložitev predloga torej nimata postulacijske sposobnosti. Vrhovno sodišče je njun predlog zato zavrglo (367.č člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in drugim odstavkom 120. člena ZZK-1).

Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu tega sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in drugim odstavkom 120. člena ZZK-1).