VSRS Sklep II DoR 112/2026 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Predlog se zavrže.

[JEDRO]

Predlagatelj ne ponuja konkretnega pravnega vprašanja, pač pa le okvirne iztočnice. Odločitvi sicer nasprotuje, a se konkretizirano sploh ne sooči z argumentacijo sodišča prve in druge stopnje. Predlagatelj ne zatrjuje, da bi izpodbijana odločitev odstopala od sodne prakse in se v celoti osredotoča na pomen konkretne zadeve.

[OBRAZLOŽITEV]

Med udeleženci je potekal postopek razdelitve solastnih nepremičnin. Predlagatelj, ki je imel na vseh desetih nepremičninah 3/20 delež, se je primarno zavzemal za delitev v naravi; želel je pridobiti dve nepremičnini, na katerih bi prideloval vrtnine. Nasprotni udeleženci so temu nasprotovali; poudarjali so, da večina spornih parcel predstavlja zaokrožen kompleks (stanovanjsko hišo, gospodarsko poslopje in kmetijska zemljišča), ki bi se s predlagano delitvijo razdrobil; nastalo bi več izoliranih parcel brez povezave z javno cesto. Prizadevali so si, da bi vsaj na teh parcelah ohranili solastnino, predlagatelju pa bi pripadla gozdna zemljišča, čemur je slednji nasprotoval. Podredna predloga udeležencev sta se nanašala na civilno delitev, vključno z možnostjo izplačila vrednosti predlagateljevega deleža (peti odstavek 70. člena Stvarnopravnega zakonika; SPZ).

Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se solastni deleži predlagatelja dodelijo nasprotnim udeležencem (vsakomur, na vsaki od nepremičnin v deležu 3/80). Nasprotnim udeležencem je naložilo izplačilo vrednosti predlagateljevega deleža, skupno 10.556,21 EUR. Obrazložilo je, zakaj ni upoštevalo predlogov za fizično delitev nepremičnin, in pojasnilo, da je odločitev skladna z voljo vseh udeležencev, saj sta takšen predlog (podredno) podali obe strani.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo predlagatelja in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Menilo je, da je izpodbijani sklep ustrezno obrazložen. Pritrdilo je razlogom sodišča prve stopnje in zavrnilo očitke o neupoštevanju primarnega kriterija za delitev solastnine.

Zoper sklep sodišča druge stopnje je predlagatelj vložil predlog za dopustitev revizije.

Predlog ni popoln.

Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od odločitve v zadevi mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (367. a člen Zakona o pravnem postopku; ZPP). O dopustitvi odloča na podlagi predloga, v katerem mora stranka natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse (četrti odstavek 367. b člena ZPP).

Predlagatelj v predlogu ne navede natančno spornega pravnega vprašanja, ki naj bi bilo predmet revizijske presoje. Predlog po vsebini bolj spominja na pritožbo; ponuja le okvirne iztočnice (standard obrazloženosti, materialnopravna pravilnost odločitve glede uporabe kriterijev za delitev). Odločitvi sicer nasprotuje, a se konkretizirano ne sooči z argumentacijo sodišč prve in druge stopnje. Dialoga z izpodbijanim sklepom ne vzpostavlja, govori mimo njega, kot da na navedbe, ki jih podaja v predlogu, ne bi odgovorilo že pritožbeno sodišče. Ni mogoče jasno razbrati, zakaj predlagatelj meni, da je sodišče druge stopnje (ohlapno opredeljena) vprašanja rešilo napačno. Predlagatelj ne zatrjuje, da bi izpodbijana odločitev odstopala od sodne prakse, čeprav je ta na področju delitve solastnine bogata. Ob tem se predlog v celoti osredotoča na pomen konkretne zadeve, čemur revizijski postopek (vsaj v prvi vrsti) ni namenjen.

Ker torej predlog zahtevam iz 367.a in 367.b člena ZPP ni zadostil, ga Vrhovno sodišče ni vsebinsko presojalo, marveč ga je v skladu s šestim odstavkom 367.b člena ZPP zavrglo.

Vrhovno sodišče je odločalo v senatu vrhovnih sodnikov, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).