VSRS Sklep I R 25/2026 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Institut delegacije pristojnosti ni namenjen in ni sredstvo za odpravo nepravilnosti pri delu sodišča niti sankcija za njegovo nepravilno delo.

[OBRAZLOŽITEV]

Pred Okrožnim sodiščem v Mariboru poteka postopek zaradi spremembe osebnega imena mladoletnima otrokoma nasprotnega udeleženca.

Nasprotni udeleženec je v postopku vložil predlog za prenos pristojnosti na drugo sodišče. Navaja nepravilnosti pri vodenju postopka ter zatrjuje pristranskost razpravljajoče sodnice. Opozarja, da med sodnico, predlagateljico in njenim pooblaščencem obstaja prijateljska povezanost.

Predlagateljica je na predlog odgovorila. Zanika prijateljske vezi s sodnico, prav tako tudi prijateljske vezi med sodnico in njenim pooblaščencem. Meni, da predlagatelj s predlogom zavlačuje postopek in zlorablja procesne pravice. Predlaga zavrnitev predloga in kaznovanje predlagatelja zaradi zlorabe pravice v skladu z 11. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

Predlog ni utemeljen.

Na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.

Pravni standard "drugih tehtnih razlogov" zajema različne okoliščine, zlasti tudi take, ki bi lahko vzbudile dvom v objektivno nepristranskost sodišča.

Razpravljajoča sodnica ni edina sodnica Okrožnega sodišča v Mariboru, na katerem sodi več kot 30 sodnikov, od tega v skladu z letnim razporedom zgolj na družinskem oddelku šest. Zatrjevana prijateljska povezanost razpravljajoče sodnice s predlagateljico in njenim pooblaščencem tako ni razlog za delegacijo pristojnosti na drugo sodišče. 1

Institut delegacije pristojnosti tudi ni namenjen in ni sredstvo za odpravo nepravilnosti pri delu sodišča niti sankcija za njegovo nepravilno delo. Za odpravo takih nepravilnosti imajo stranke na razpolago redna (in kadar so izpolnjeni pogoji) tudi izredna pravna sredstva.

Razlogi za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča na podlagi določb 67. člena ZPP, niso podani, zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo.

Nasprotni udeleženec, ki nima kvalificiranega pooblaščenca, je v obravnavani zadevi predlog za prenos pristojnosti vložil prvič. Iz R vpisnika Vrhovnega sodišča izhaja, da tudi v predhodnih zadevah ni vložil takega predloga. Zgolj zaradi neutemeljenosti predloga in zaradi izvrševanja drugih procesnih pravic, tako ni mogoče zaključiti, da je predlog vložil zgolj zaradi zavlačevanja postopka in da zlorablja svoje pravice. Vrhovno sodišče predloga zato ni zavrglo, ampak je o njem vsebinsko odločilo in ni kaznovalo nasprotnega udeleženca. Ob morebitnem ponavljanju predlogov z v bistvenih pravnih prvinah enako vsebino kot je obravnavani predlog, pa lahko sodišče prve stopnje, v kolikor presodi, da gre za zlorabo pravic, tak predlog zavrže tudi samo (prvi odstavek 11. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1) in predlagatelja kaznuje, v kolikor so podani pogoji iz drugega odstavka 11. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1.

1 Sklep VIII R 8/2011 ni primerljiv z obravnavano zadevo, saj je šlo za manjše sodišče in ožje sorodstveno razmerje stranke v sporu s sodnikom, ki je bil pri sodišču zadolžen za reševanje istovrstnih sporov.