VSRS Sklep I R 35/2026 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Zgolj prostorska povezanost sodišč sama po sebi ne vzbuja dvoma v objektivno nepristranskost vseh sodnikov pristojnega sodišča.

[OBRAZLOŽITEV]

Pred Okrožnim sodiščem v A. poteka pravdni postopek za povračilo škode zaradi zatrjevane zavarovalniške goljufije.

Tožeča stranke je vložila predlog za prenos pristojnosti na drugo sodišče. Navaja, da je prvi toženec brat B. B., ki je pri Okrajnem sodišču v A. zaposlena kot svetovalka v pravosodju in opravlja delo namestnice urada predsednika sodišča. Okrajno sodišče v A. je v isti stavbi kot Okrožno sodišče. Sodišči si delita skupne prostore, vhod in varnostno službo, zaposleni pa se dnevno srečujejo in so medsebojno povezani s kolegialnimi in socialnimi vezmi. Meni, da zaradi prostorske in organizacijske povezanosti ter dejstva, da sestra prvega toženca zaseda visok položaj v pravosodni upravi v isti zgradbi, obstajajo tehtni razlogi, ki bi lahko v očeh javnosti in strank vzbudili dvom v objektivno nepristranskost sojenja na tem sodišču. Opozarja na sklep VS RS I R 244/2025, s katerim je VS RS v sporu, ki ga je tožnica vložila v vsebinsko podobni zadevi zoper toženca, prepoznalo te okoliščine za dovolj tehtne za prenos pristojnosti.

Predlog ni utemeljen.

Na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.

Pravni standard "drugih tehtnih razlogov" zajema različne okoliščine, zlasti tudi take, ki bi lahko vzbudile dvom v objektivno nepristranskost sodišča.

Za razliko od zadeve I R 244/2025, na katero se sklicuje tožnica, v obravnavani zadevi spor teče pred Okrožnim sodiščem v A. Sestra prvega toženca je kot namestnica urada predsednika zaposlena pri Okrajnem sodišču. Njeno delo torej ne posega v organizacijo dela pri Okrožnem sodišču. Zgolj prostorska povezanost sodišč, pa sama po sebi še ne vzbuja dvoma v objektivno nepristranskost vseh sodnikov pristojnega sodišča kot nosilcev sodne funkcije, ki odločajo na podlagi ustave in zakona, pri opravljanju svoje funkcije pa morajo vselej ravnati tako, da varujejo nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled sodniške službe. Gre namreč za sodišče z več kot 60 zaposlenimi in 13 sodniki.

Razlogi za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča na podlagi določb 67. člena ZPP, niso podani, zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo.