Sklep Cp 18/2003 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO] "Tožnikov antikorupcijski predlog predsedniku Višjega sodišča v Ljubljani za suspenz, uvedbo disciplinskega postopka in razrešitev s funkcije višjih sodnikov ..." (tako je označena točka 2 v tožnikovi vlogi z dne 13.2.2003) sicer res ne omenja zahteve za izločitev omenjenih sodnikov. V povezavi z nadaljnjim pisanjem v tej vlogi pa bi temu predlogu lahko pripisali tudi zahtevo za izločitev.

[OBRAZLOŽITEV] Z izpodbijanim sklepom je predsednik Višjega sodišča v Ljubljani zavrnil zahtevo za izločitev višjih sodnikov ... Zoper ta sklep se zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka pritožuje tožnik in predlaga razveljavitev. Meni, da je predsednik višjega sodišča njegovo vlogo nepravilno razumel kot zahtevo za izločitev, saj je predlagal "izključno samo suspenz, uvedbo disciplinskega postopka in razrešitev s funkcije treh višjih sodnikov" (kar "je dokumentiral z dejstvi in dokazi o nadaljevanem zlorabljanju prava in kršitev temeljnih človekovih pravic"). Po mnenju pritožnika "izpodbijani sklep tako temelji na zlorabi prava in zavlačevanju postopka ter preprečevanju tožnikove rehabilitacije ter na omalovaževanju njegovega ugleda, časti in dostojanstva". Pritožba ni utemeljena. "Tožnikov antikorupcijski predlog predsedniku Višjega sodišča v L. za suspenz, uvedbo disciplinskega postopka in razrešitev s funkcije višjih sodnikov: ..." (tako je označena točka 2. v tožnikovi vlogi z dne 13.02.2003), sicer res ne omenja zahteve za izločitev omenjenih sodnikov. V povezavi z nadaljnjim pisanjem v tej vlogi pa bi temu predlogu lahko pripisali tudi zahtevo za izločitev. To izhaja že iz pritožbene navedbe, da se izpodbijani sklep "spreneveda, da tožnik z vlogo z dne 6.3.2003 (tu je mišljena vloga z dne 13.2.2003 - 6.3.2003 je namreč datum, ko je bila izročena sodišču - prip. VS RS) še ni zahteval izločitve inkriminiranih sodnikov, ko je vložil tri antikorupcijske predloge in v drugem predlogu utemeljeno predlagal izključno samo suspenz, uvedbo disciplinskega postopka in razrešitev s funkcije treh višjih sodnikov". Razen tega je "razrešitev s funkcije" višji pojem, ki zajema tudi izločitev. V nestrokovnem žargonu (ker je vloga laična, jo je pač treba razumeti s perspektive laičnega izrazoslovja) je namreč izločitev lahko tudi "razrešitev s funkcije". Ne nazadnje izločitev sodnika vsebinsko ne predstavlja nič drugega kot "razrešitev s funkcije" v posamični pravdni zadevi. Izločeni sodnik namreč ne sme opravljati sodniške funkcije (torej je "razrešen s funkcije" - prim. prvi stavek 70. člena Zakona o pravdnem postopku - Uradni list RS, št. 26/99 - 57/2002, v nadaljevanju ZPP). Omenjeni sodniki višjega sodišča in njegov predsednik so potemtakem ravnali pravilno, ko so tožnikov "antikorupcijski predlog" razumeli tudi kot zahtevo za izločitev. Vrhovno sodišče je zato zavrnilo neutemeljeno pritožbo in potrdilo sklep predsednika višjega sodišča (2. točka 365. člena ZPP).