Sodba II Ips 569/2006 · Sodba II Ips 569/2006 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Revizija se zavrne.

[JEDRO] Pravdno pooblastilo se vedno nanaša na tisto zadevo, v kateri ga pooblaščenec ali pooblastitelj predloži sodišču.

[OBRAZLOŽITEV] Tožnik je 2.9.2003 vložil tožbo na ugotovitev, da je neobstoječ tožnikov sporazum o zavarovanju terjatve tožene stranke do dolžnice E. R. z zastavno pravico na nepremičnini, ki je tožnikova last do 1/2, ki je bil sklenjen pri Okrajnem sodišču v Mariboru 5.9.1995 pod opr. št. Riz 581/95. Tožnik je nadalje zahteval, da se v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Mariboru pri vl. št. 302 k.o. B. pri tožnikovi solastnini do 1/2 izbriše zastavna pravica v zavarovanje denarne terjatve tožene stranke. V tožbi je navedel, da ni podpisal sporazuma in za podpis ni pooblastil odvetnika M. K., ki naj bi ga pri podpisu sporazuma zastopal. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo z utemeljitvijo, da je tožnikova terjatev s potekom splošnega petletnega zastaralnega roka zastarala, saj je tožnik 8.12.1997 izvedel, da ga tožena stranka terja na osnovi hipoteke. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in z drugimi razlogi potrdilo prvostopenjsko sodbo. Navedlo je, da se je tožnikov pooblaščenec, odvetnik M. K., ki je podpisal sporazum, v zadevi Riz 581/95 izkazal z veljavnim splošnim pooblastilom. Kot odvetnik je bil po določbi 95. člena tedaj veljavnega Zakona o pravdnem postopku (ZPP/77, Ur. l. SFRJ št. 4/77 s spremembami in dopolnitvami) pooblaščen tudi za sklenitev sodne poravnave, sporazum strank o zastavni pravici na nepremičninah po 251.c členu Zakona o izvršilnem postopku (ZIP, Ur. l. SFRJ št. 20/78 s spremembami in dopolnitvami) pa ima naravo sodne poravnave. Glede na specialni predpis 95. člena ZPP/77 se ne upoštevajo določbe Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR, Ur. l. SFRJ št. 29/78 s spremembami in dopolnitvami) o obsegu pooblastila. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo in uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. V reviziji trdi, da ne gre za vprašanje obsega pooblastila, ampak za vprašanje, ali je stranka odvetniku sploh dala pooblastilo. Drugostopenjsko sodišče je spregledalo, da tožnik v pooblastilu ni navedel, za kateri postopek pooblašča odvetnika M. K. Na pooblastilu namreč ni naveden predmet zastopanja oziroma zadeva, v kateri naj bi odvetnik K. zastopal tožnika. Po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami) je bila revizija vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila. Revizija ni utemeljena. V postopku je bilo ugotovljeno, da je bil 5.9.1995 pred Okrajnim sodiščem v Mariboru pod opr. št. Riz 581/95 sklenjen sporazum o obstoju terjatve iz kreditne pogodbe in o zavarovanju te terjatve z vknjižbo zastavne pravice na nepremičnini vl. št. 302 k.o. B., na kateri je bil do 1/2 solastnik tožnik. V postopku zavarovanja z zastavno pravico po določbah 251.a do 251.f člena ZIP je bil eden od dveh zastavnih dolžnikov tožnik, ki ga je pri sklenitvi sporazuma zastopal odvetnik M. K.. Tožnikovo zanikanje navedenega ni upoštevno glede na dejstvo, ki sta ga ugotovili nižji sodišči in ki ga ni mogoče izpodbijati, da je bilo v zadevi opr. št. Riz 591/95 predloženo sodišču tožnikovo pooblastilo za zastopanje odvetniku M. K. Ker je bilo pooblastilo predloženo v zadevi, v kateri je bil sklenjen sporni sporazum, ni pomembno, da na samem pooblastilu ni zapisano, na katero zadevo se nanaša. Pooblastilo se vedno nanaša na tisto zadevo, v kateri ga pooblaščenec ali pooblastitelj predloži sodišču. Ker se je torej odvetnik M. K. v zadevi pod opr. št. Riz 581/95 izkazal s tožnikovim splošnim pravdnim pooblastilom v smislu 95. člena ZPP/77, je bil v imenu in za račun tožnika upravičen skleniti sporazum o zavarovanju z zastavno pravico na nepremičnini, ki je imel naravo sodne poravnave. Tako je bila preko pooblaščenca izražena tožnikova volja za sklenitev sporazuma in je materialnopravno pravilno zavrnjen zahtevek za ugotovitev, da je sporazum neobstoječ in za izbris zastavne pravice. Neutemeljeno revizijo je zato revizijsko sodišče po 378. členu ZPP zavrnilo.