Sklep I R 77/2003 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Predlogu za določitev drugega sodišča se ne ugodi.

[JEDRO] Tožnik ne navaja razlogov smotrnosti, svoje trditve o pristranskem sojenju nekaterih sodnikov pa utemeljuje predvsem z nezadovoljstvom nad potekom postopka v zadevi pod opr. št. P 215/97. Toda stranke lahko razloge nestrinjanja s sodno odločbo uveljavljalo s pravnimi sredstvi, kar je tožnik v navedeni pravdi tudi storil. Svoje nezaupanje v nepristranskost konkretnega sodnika pa lahko uveljavlja s predlogom za njegovo izločitev, ne more pa posploševati dejstev in zahtevati prenosa pristojnosti. Celotno sodišče kot tako ne more biti pristransko, morebitni pomisleki pa so mogoči samo proti določenim osebam, za kar obstoji pravni institut izločitve.

[OBRAZLOŽITEV] Tožnik je pri Okrožnem sodišču v Kranju vložil tožbo, s katero zahteva odškodnino od toženca, ki naj bi mu povzročil škodo s tem, da je z neresničnimi navedbami dosegel izdajo začasne odredbe in tožniku preprečil, da bi v času od 30.6.1997 do 29.7.1998 razpolagal s svojim nepremičnim premoženjem: parc. št. 26/1 k.o... Med pravdo je vložil predlog za določitev drugega stvarnega in pristojnega sodišča, v katerem predlaga, naj bi se poleg v tej zadevi, še v zadevah pod opravilnimi številkami P 653/02, P 340/03, P 338/03, P 432/03 in P 443/03 ter K 10/03, delegiralo drugo sodišče. Navaja, da je glede na postopanje v zadevi I P 215/97 prepričan, da Okrožno sodišče v Kranju ni sposobno pošteno in nepristransko odločiti o njegovih zadevah. Pri tem trdi, češ da je na predlog odvetnika Z. R. sodnica E. G. nepravilno postopala v zadevi R 115/97, kar naj bi nadaljeval sodnik M. K. v zadevi P 215/97. Tožnik dodaja, da je tako ravnanje povzročilo naslednje pravde. Predlog ni utemeljen. Vrhovno sodišče lahko na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku na predlog stranke ali sodišča odloči, da v zadevi postopa drugo stvarno pristojno sodišče, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Tožnik ne navaja razlogov smotrnosti, svoje trditve o pristranskem sojenju nekaterih sodnikov pa utemeljuje predvsem z nezadovoljstvom nad potekom postopka v zadevi pod opr. št. P 215/97. Toda stranke lahko razloge nestrinjanja s sodno odločbo uveljavljalo s pravnimi sredstvi, kar je tožnik v navedeni pravdi tudi storil. Svoje nezaupanje v nepristranskost konkretnega sodnika pa lahko uveljavlja s predlogom za njegovo izločitev, ne more pa posploševati dejstev in zahtevati prenosa pristojnosti. Celotno sodišče kot tako ne more biti pristransko, morebitni pomisleki pa so mogoči samo proti določenim osebam, za kar obstoji pravni institut izločitve.