Sklep I R 64/2003 · Sklep I R 64/2003 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Predlogu se ne ugodi.

[JEDRO] V kolikor opravlja tožnik kot izvršitelj neposredna dejanja izvršbe v zadevah, v katerih je upnik Okrožno sodišče v Kranju, lahko prihaja le do njegovih službenih stikov s sodniki tega sodišča. Službeni stiki ali običajna poznanstva ne morejo vplivati na sojenje v konkretnih zadevah.

[OBRAZLOŽITEV] Tožeča stranka je predlagala prenos pristojnosti reševanja te pravdne zadeve z Okrožnega sodišča v Kranju na drugo stvarno pristojno sodišče. Meni, da je za to podan tehten razlog in sicer, da ima tožnik kot izvršitelj sedež na območju Okrajnega sodišča v Kranju. Svoje delo opravlja od marca 2000 dalje. Narava dela izvršitelja je taka, da med drugim tudi kontaktira in sodeluje s sodniki Okrajnega in Okrožnega sodišča v Kranju. Samo trenutno ima v delu kar 18 izvršb, v katerih kot upnik nastopa prav Okrožno sodišče v Kranju. Predlog ni utemeljen. Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 26/99 in 96/2002 lahko Vrhovno sodišče Republike Slovenije na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek ali če so za to podani tehtni razlogi. Okoliščina, da je tožnik izvršitelj s sedežem na območju Okrajnega sodišča v Kranju, po presoji Vrhovnega sodišča RS ni tak tehten razlog, ki bi narekoval določitev drugega sodišča za sojenje v tej zadevi. Tožnikovo delo izvršitelja je javna služba, ki jo opravlja kot samostojno zasebno dejavnost (280. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ, Uradni list RS, št. 51/98 in 75/2002). Neposredna dejanja izvršbe in zavarovanja opravlja za območje, kjer ima sedež, vendar tudi na celotnem območju Republike Slovenije (drugi in tretji odstavek 7. člena ZIZ). V kolikor opravlja tožnik kot izvršitelj neposredna dejanja izvršbe v zadevah, v katerih je upnik Okrožno sodišče v Kranju, lahko prihaja le do njegovih službenih stikov s sodniki tega sodišča. Službeni stiki ali običajna poznanstva ne morejo vplivati na sojenje v konkretnih zadevah, saj mora sodnik opravljati sodniško funkcijo po ustavi in zakonu (3. člen Zakona o sodiščih; ZS, Uradni list RS, št. 19/94 do 28/2000) in se mora vselej vesti tako, da varuje nepristranskost in neodvisnost sojenja, sodniški ugled in samostojnost sodniške oblasti (37. člen Zakona o sodniški službi; ZSS, Uradni list RS, št. 19/94 do 67/2002). Za primer tesnejšega poznanstva pa je predviden postopek izločitve sodnika (70. člen ZPP). V skladu z navedenim torej ni podlage za uporabo 67. člena ZPP, zato vrhovno sodišče predlogu tožeče stranke za delegacijo pristojnosti ni ugodilo.