Sklep II Ips 486/2002 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Revizija se zavrže.

[JEDRO]

Zmotno je revizijsko sodišče, da je glede vprašanja dovoljenosti revizije pravno pomembna okoliščina, kdaj je tožnik vložil tožbo in kakšen je bil takrat mejni znesek za dovoljenost revizije.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je zavrnilo skrčeni tožbeni zahtevek za plačilo 600.000 SIT zavarovalnine, sodišče druge stopnje pa je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča druge stopnje.

Tožnik v pravočasni reviziji proti sodbi sodišča druge stopnje uveljavlja revizijske razloge bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe z ugoditvijo tožbenemu zahtevku, podrejeno pa njeno razveljavitev in vrnitev zadeve v novo odločanje. Omenja tudi, da je tožbo vložil že 27.12.1996, ko je veljal še prejšnji Zakon o pravdnem postopku, po katerem je imel glede na vrednost spora tudi pravico do revizije.

Revizija je bila vročena toženki, ki nanjo in odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 375. člena novega Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

Revizija ni dovoljena.

Novi ZPP je na podlagi 503. člena začel veljati 14.7.1999. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje sodbo izdalo 8.3.2001, torej po uveljavitvi novega zakona in je v skladu s prehodnimi določbami tudi samo že moralo uporabljati novi zakon. Uporaba novega zakona velja za vse njegove določbe razen izjem, določenih v 499. členu ZPP. Velja tudi za vprašanje dovoljenosti revizije, saj novi zakon ni sledil zgledu novel prejšnjega zakona, ki so v prehodnih določbah posebej uredile vprašanje dovoljenosti revizije zaradi sprememb denarnih zneskov v zakonu. Zato je zmotno revizijsko sodišče, da je glede vprašanja dovoljenosti revizije pravno pomembna okoliščina, kdaj je tožnik vložil tožbo in kakšen je bil takrat mejni znesek za dovoljenost revizije.

Vrednost revizijsko izpodbijanega dela sodbe je procesna predpostavka za dovoljenost revizije. Ta vrednost mora v premoženjskih sporih po drugem odstavku 367. člena novega ZPP presegati znesek 1.000.000 SIT. Spor zaradi plačila zavarovalnine je premoženjske narave.

Ker tožnik v reviziji izpodbija zavrnitev pritožbe in tožbenega zahtevka za plačilo 600.000 SIT, revizija ni dovoljena. Zato jo je revizijsko sodišče na podlagi 377. člena moralo zavreči. Izrek te revizijske odločbe zajema tudi odločitev o priglašenih tožnikovih revizijskih stroških.