Sklep II Ips 559/2002 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Revizija se zavrže.

[JEDRO] Po prvem odstavku 367. člena ZPP je revizija dovoljena samo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji. Drugostopenjsko sodišče je odločalo samo glede zneska 210.000,00 SIT. Tožeča stranka zato z revizijo lahko izpodbija drugostopenjsko sodbo le glede zneska 210.000,00 SIT. Izpodbijani del pravnomočne sodbe torej ne presega 1.000.000,00 SIT, kar po drugem odstavku 367. člena ZPP pomeni, da revizija ni dovoljena.

[OBRAZLOŽITEV] V tej pravdni zadevi je sodišče prve stopnje razsodilo, da mora toženka plačati tožniku 210.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Tožbeni zahtevek glede zneska 1.990.000,00 SIT je sodišče zavrnilo. Pritožbi tožene stranke je sodišče druge stopnje ugodilo in prvostopenjsko sodbo v izpodbijanem ugodilnem delu spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo. Tožeči stranki je naložilo povrnitev pravdnih stroškov toženi stranki v znesku 290.500,00 SIT. Proti sodbi sodišča druge stopnje je vložila revizijo tožeča stranka. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. V reviziji navaja, da je nepravilno stališče drugostopenjskega sodišča, da toženkino ravnanje ni bilo protipravno. Od septembra 1996 do vložitve tožbe je namreč toženka nadaljevala z vztrajnim nasprotovanjem stikom hčerke s tožnikom, ki je segalo že v obdobje let 1994 in 1995. Kljub odločbi Centra za socialno delo zaradi naklepnega toženkinega ravnanja tožnik ni mogel imeti stikov s hčerko. Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila in Vrhovnemu državnemu tožilstvu RS. Revizija ni dovoljena. V tej pravdni zadevi je bila tožba vložena dne 16.4.1999 v času tedaj veljavnega Zakona o pravdnem postopku (ZPP/77, Uradni list SFRJ, št. 4/77 in nadaljnji), po uveljavitvi novega Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 26/99 in 96/2002) pa se je pravdni postopek nadaljeval po njegovih določbah. Postopek pred sodiščem prve stopnje se je končal s sodbo z dne 28.3.2001, torej v času veljavnosti novega ZPP, zato je bilo treba tudi glede vprašanja dovoljenosti revizije uporabiti določbe tega zakona. Po drugem odstavku 367. člena ZPP je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1.000.000,00 SIT. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje ugodilo zahtevku za plačilo zneska 210.000,00 SIT, zavrnilo pa je zahtevek za plačilo zneska 1.990.000,00 SIT. Proti tej sodbi se tožeča stranka ni pritožila, zato je postal po izteku pritožbenega roka zavrnilni del sodbe pravnomočen. Pritožila se je samo tožena stranka. Njeni pritožbi je sodišče druge stopnje ugodilo in izpodbijani ugodilni del sodbe, to je glede zneska 210.000,00 SIT, spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo. Po prvem odstavku 367. člena ZPP je revizija dovoljena samo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji. Drugostopenjsko sodišče je odločalo samo glede zneska 210.000,00 SIT. Tožeča stranka zato z revizijo lahko izpodbija drugostopenjsko sodbo le glede zneska 210.000,00 SIT. Izpodbijani del pravnomočne sodbe torej ne presega 1.000.000,00 SIT, kar po drugem odstavku 367. člena ZPP pomeni, da revizija ni dovoljena (drugem odstavek 374. člena ZPP). Nedovoljeno revizijo je zato moralo revizijsko sodišče zavreči (377. člen ZPP).