Sklep I R 11/2003 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Predlogu se ne ugodi.

[JEDRO] Po oceni Vrhovnega sodišča tožnik ni utemeljil predlagane delegacije pristojnosti s takimi tehtnimi razlogi, ki bi narekovali delegacijo na podlagi 67. člena ZPP. Njegove trditve namreč ostajajo le na ravni sumničenj glede dela sodišča in nasprotnih strank in izražajo občutke, da se v postopku delajo nepravilnosti, ki mu povzročajo krivice.

[OBRAZLOŽITEV] Tožnik je kot upnik predlagal proti toženim strankam izvršbo na podlagi verodostojne listine zaradi plačila zneskov, ki naj bi mu jih tožene stranke dolgovale iz naslova stroškov obratovanja in upravljanja stanovanjske hiše v Mariboru. Zaradi vloženih ugovorov so bili sklepi o izvršbi razveljavljeni, obravnavanje zadeve pa se nadaljuje v pravdnem postopku. V tem pa je tožnik v več vlogah predlagal, naj se za obravnavanje zadeve določi drugo stvarno pristojno sodišče. Predlog je utemeljil s trditvami, da sodišče v Mariboru dela počasi, saj nekatere tožbe niti po sedmih letih od vložitve še niso bile vročene toženim strankam, in da v tekočih postopkih upošteva tudi pravno sporne listine toženih strank, ki v postopku izrabljajo pravice. V ozadju so očitno interesi konkurenčne firme S., pri katerem so bili v preteklosti zaposleni tudi nekateri sodniki mariborskega sodišča. Dogajajo se tudi druge nepravilnosti, zaradi česar naj se vse zadeve dodelijo v obravnavo sodišču v Celju ali v Murski Soboti. Predlog ni utemeljen. Po določbah 67. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Vrhovno sodišče ugotavlja, da je tožnikov predlog v pravnem pogledu pomanjkljivo sestavljen (terja npr. izločitev sodišča v Mariboru, čeprav pozna ZPP le izločitev sodnika in podobno), da pa je glede na zapisane razloge in podatke spisa le mogoče narediti zaključek, da želi tožnik doseči, da Vrhovno sodišče določi za obravnavanje zadeve drugo stvarno pristojno sodišče. Vendar pa po oceni Vrhovnega sodišča tožnik ni utemeljil predlagane delegacije pristojnosti s takimi tehtnimi razlogi, ki bi narekovali delegacijo na podlagi 67. člena ZPP. Njegove trditve namreč ostajajo le na ravni sumničenj glede dela sodišča in nasprotnih strank in izražajo občutke, da se v postopku delajo nepravilnosti, ki mu povzročajo krivice. Vsekakor pa ima tožnik prav glede trditev, da se postopki vlečejo nerazumno dolgo (vse od leta 1995), vendar pa ta, sicer točna okoliščina, ne predstavlja v 67. členu ZPP predpisanih predpostavk za delegacijo pristojnosti. Glede na to, da v predlogu navedeni razlogi ne utemeljujejo delegacije drugega stvarno pristojnega sodišča na podlagi 67. člena ZPP, Vrhovno sodišče predlogu ni moglo ugoditi.